KARMEN KLINC (Venus 5): ‘Kot curry in poper’

Venus 5 so pred kratkim izdale svoj istoimenski prvenec, na katerem lahko slišimo tudi Karmen Klinc (druga z desne, foto: Frontiers Music Srl, promo).
Venus 5 so pred kratkim izdale svoj istoimenski prvenec, na katerem lahko slišimo tudi Karmen Klinc (druga z desne, foto: Frontiers Music Srl, promo).

Domača in okoliška metal scena je pred kratkim doživela prihod novega imena. Zasedbe Venus 5, ki jo sestavljajo prekaljene pevke z različnih koncev Evrope. Gre za zgodbo, ki je nastala na podlagi ideje predsednika založbe Frontiers in vodje A&R Serafina Perugina. Ta je želel ustvariti metalsko različico pop projektov, kot so bile Spice Girls. Serafino je tako k projektu poleg Herme (SNB), domače Karmen Klinc (Rock Partyzani, ex Hellcats), Jelene Milovanovic, Tezzi Persson (Infinite & Divine) in Erine Seitllari k sodelovanju povabil še producenta Alda Lonobila (Secret Sphere, Timo Tolkki’s Avalon, Sweet Oblivion itd.) in njegovo ekipo, s katero so skupaj ustvarili zasedbin istoimenski prvenec.

O njem, začetkih, kariernih odločitvah in še marsičem smo se pogovarjali s Karmen Klinc. 

Prvemu intervjuju primerno, sem dobro razpoloženo Karmen najprej prosil, naj se predstavi. Nam pojasni, kdo sploh je Karmen Klinc: “Zakaj mi že takoj na začetku postavljaš težka vprašanja (smeh). Karmen Klinc je po duši glasbenica, rockerka in metalka. Predvsem pa zelo preprosto dekle, ki je zdaj verjetno že ženska (smeh).”

Vsak ima seveda tudi svoje idole in najljubše plošče: “Oh, tega je pa res veliko. Nad glasbo me je navdušil oče. Ko sem bila še majhna, sva namesto branja pravljic raje izvajala pesmi. On na kitari, jaz pa sem pela. Običajno sva to počela vsak večer pred spanjem. On me je tudi navdušil nad rock glasbo. Njegovo zbirko plošč sem preposlušala po dolgem in po čez. V drugem razredu sem bila velika oboževalka The Beatles, kar se je kasneje samo še nadgrajevalo. Prišli so Deep Purple z Burn (1974) in Stormbringer (1974), pa Pink Floyd in The Dark Side of the Moon (1973), Led Zeppelin (Led Zeppelin I, Led Zeppelin II, 1969), pa Dire Straits, CCR, The Rolling Stones, Queen – sem še tista generacija, ko so v obtok prihajali CD-ji in prvi CD, ki sem ga kadarkoli dobila, je bil ravno njihov. Tudi to od očeta. Prvih vplivov je bilo res veliko, še in še bi lahko naštevala, a bi tukaj sedela do jutra.

Kasneje sem se navdušila nad Iron Maiden, pri katerih težko izberem najljubšo ploščo. Čeprav sem velika oboževalka Brucea (Dickonsona, op. a.) ter Powerslave (1984) in Seventh Son of a Seventh Son (1988), mi je izredno všeč tudi Killers (1981).”

Med vplivi so se znašli tudi Black Sabbath, kjer se je tekom let izmenjalo kar nekaj pevcev: “Najljubši mi je čas z Diom (Ronnie James Dio, op. a.), vendar mislim, da ima vsako obdobje svoj čar. Nekaj, kar drugo nima. Če je eno poper, je drugo curry. Ja, tudi kuham zelo rada (smeh).”

Pa The Doors: “Doorsi so res odlični. Še posebej L.A. Woman (1971) in Morrison Hotel (1970). Jim je bil neponovljiv.”

Karmen ni tudi pozabila na domače izvajalce: Doma se je veliko poslušalo tudi slovensko glasbo. Od nekdaj sem bila velika oboževalka Vlada Kreslina, vključno s časom Martina Krpana. Kar se tiče slovenskega metala, moram omeniti Pomarančo. Vsekakor pa je name vplival tudi dobri stari YU rock in izvajalci, kot so Divlje Jagode, Crvena Jabuka, Atomsko Sklonište in podobni. Ne smem pozabiti na Bijelo Dugme. Še posebej njihove začetke, ko so bili kot nekakšni jugoslovanski Deep Purple. Poleg tega sem tudi velika oboževalka Parnega Valjaka. Zelo sem počaščena, da sem lahko poklepetala z Akijem.”

Kot pevka je Karmen aktivna pri več projektih, med drugim tudi pri Rock Partyzanih: “Lahko bi rekla, da smo nenehno na fronti (smeh). Čez poletje smo nenormalno zasedeni. Zdi se, da si po koronskem mrtvilu vsi želijo zabave, kar je seveda dobro.”

Pri nekakšnih duhovnih naslednikih Agropopa, kjer velja pohvaliti Klinarjev smisel za posel. Da mu je z ne pretirano resnim jemanjem samega sebe kot glasbenika uspelo ustvariti dokaj podoben projekt, ki se za razliko od predhodnika osredotoča na zimzeleno jugonostalgijo: “Drži. Aleš ima dober občutek za potrebe ljudi. Agropop so, kakor pravi tudi sam, uspeli predvsem zaradi heca. Po objavi pesmi ‘Paradni tango,’ po kateri so jih povabili na Pop delavnice.”

Podobno kot pri Predinu in Lačnem Francu, ki so s šaljivo ‘Našo drago Lidijo’ ustvarili enega svojih največjih hitov: “Nekako tako. Nekatere stvari se zgodijo čisto spontano (smeh).”

Rock Partyzani so pred kratkim objavili singel ‘Tekma,’ zato me je zanimalo, ali lahko v kratkem pričakujemo tudi nov album. Od zadnjega Na juriš (2018) so namreč minila že štiri leta: “Verjetno, ker imamo pripravljenega še nekaj materiala. Poleg tega bomo kmalu praznovali 20 let obstoja.”

Karmen je aktivna tudi pri metal atrakciji Venus 5 (Facebook), s katerimi je pred dnevi pri Frontiers Music SRL izdala istoimenski prvenec: “Venus 5 sestavlja pet deklet z različnih koncev Evrope. Jaz prihajam iz Slovenije. Jelena (Milovanovic, op. a.) iz Srbije, Erina (Seittlari, op. a.) iz Albanije, Tezzi (Terese Persson, op. a.) s Švedske, Herma (Sick, op. a.) pa je iz Italije. Poleg tega smo vse aktivne tudi pri drugih projektih. Gre za različne žanre, kar se pozna tudi pri sami plošči.  Tezzi je članica Infinite & Divine, ki spominja na ženske bende iz osemdesetih. Morda na Vixen, pri čemer se mi zdi zanimivo, da jih prej sploh ni poznala. Herma deluje pri Sick N’ Beautiful, ki so bolj industrial, čeprav bi jih lahko umestila tudi k heavy metalu. Herma je tudi velika pristašica Nezemljanov, zato se tako predstavlja tudi pri nas. Erina je velika oboževalka bluesa in soula, slišite pa jo prav tako pri Track N’ Train. Potem pa je tukaj še Jelena, ki vsemu skupaj doda pridih popa, zaradi katerega nas opisujejo kot pop metal.”

Gre za nekakšno super skupino: “Izbrane smo bile povsem po naključju. Lastnik Frontiersa  Serafino Perugino se je odločil, da bo v Evropi preizkusil nekaj novega. Nekaj v slogu japonskih Baby Metal, da bi ustvaril nekakšne metal The Pussycat Dolls ali Spice Girls. Vsaj tako mi je bilo predstavljeno na sestanku. Mislim, da se nas je v ožjem izboru na koncu znašlo 18, od katerih so nas na koncu izbrali pet. Pri čemer želim poudariti, da nas bo med nastopi spremljal bend, da ne bo šlo za nekakšno playback zadevo. Še jutro pred odhodom v Italijo nisem bila povsem prepričana, v kaj se spuščam. Nato pa sem spoznala ekipo in napetost se je v hipu sprostila. Z dekleti smo se ujele takoj. Enako tudi z Aldom Lonobilom (Secret Sphere, Timo Tolkki’s Avalon, Sweet Oblivion, op. a.) in soborci, vključno z Jakeom E. (Cyrha, ex Amaranthe, op. a.), Stefanom Hellebladom (Within Temptation, ki na albumu igra tudi kitaro, op. a.) in Perom Aldeheimom (Def Leppard, H.E.A.T, Stanfour, op. a.). Bilo je, kot da se poznamo že 100 let (smeh).«

Uporabljene skladbe so bile delno pripravljene vnaprej, delno pa so nastale med samim snemanjem: “Na plošči je 11 skladb, od katerih mi je najljubša ‘Nothing But A Heartache’. Morda tudi zaradi tega, ker sem velik del odpela sama. Na albumu so prisotne skladbe, kjer zasije vsaka od nas, na nekaterih pa tudi vse skupaj. Kar se tiče samega materiala, nam je založba dovolila, da smo pri njegovi pripravi sodelovale tudi same. Vse se je namreč odvijalo zelo hitro, zaradi česar je bilo marsikaj narejeno s skupnimi močmi.” 

Čeprav se zgodba o Venus 5 šele dobro začenja, nisem mogel mimo načrtov za prihodnost: “Najprej nas čakajo koncerti, ki jih je zadnje čase zelo težko dobiti. Odpovedi in zamiki so namreč povzročili, da so zdaj vsi zunaj. 9. julija nas čaka naš prvi nastop, ki se bo zgodil v Španiji. Sodeč po reakcijah na spletu, nas čaka lep večer. Potem pa bomo videle. Lepo bi bilo nastopiti tudi v Sloveniji, saj bi res rada nastopila pred domačimi oboževalci. Poleg tega si želim, da bi posnele še en album in da bi na njem imele še več možnosti za ustvarjanje.”

Poleg napisanega si pevka želi tudi, da bi novemu albumu prisluhnilo čim več ljudi: “Dajte nam priložnost in prisluhnite plošči. Verjamem, da vam bo všeč.”