Jure Lesar je svojevrsten umetnik, ki z občutkom preplete neposreden kitarski zvok z besedili, ki se gibljejo v polju njegovega življenja. Oba albuma in tudi nekaj novih pesmi s prihajajočega tretjega je s spremljevalno skupino pred kratkim predstavil na koncertu v Orto baru. S koncertom pa je napovedal tudi tretji studijski izdelek.
Z glasbo živi že vrsto let. Za seboj ima dva albuma z ex skupino Eskobars, na katerih je avtor glasbe in besedil, pevec in kitarist. Skupaj z Bogdanom Sojičem, Rokom Druscovichem in Teom Collorijem je izdal dve studijski plošči – Eskobars (2010) in Ni dovolj! (2014) –, že pred prvo pa so nase opozorili kot zmagovalci natečaja za obetajoče bende, sledili so nastopi v Hali Tivoli, na odrih klubov, lokalov in festivalov, odmevno sodelovanje z Gramatikom pri skladbi Brave Men.
Leta 2018 je izdal samostojni prvenec ‘Zemljin sin’. Na njem je svoj skladateljski in pesniški talent še nadgradil ter poskrbel za zvočno estetiko, pri čemer je svoj pečat pustil tudi producent Denis Horvat, pri snemanju pa so mu pomagali bobnar David Morgan, kitarist Zoran Čalić, basist Luka Mrdakovič in kitarist Jan Fanedl. Jure Lesar je svojevrsten umetnik, ki z občutkom preplete neposreden kitarski zvok z besedili, ki se gibljejo v polju njegovega življenja.
Drugi album ‘Je kaj novega’, je izšel leta 2021. Osem skladb dolga plošča predstavlja zanimivo zmes številnih žanrov in vplivov, ki so čez leta zaznamovali njene ustvarjalce.
Album dokazuje, da se slednji vedno bolj uveljavlja kot samostojni glasbenik. Tako v smislu zvoka kot identitete nasploh. “Plošča predstavlja spodoben vezni člen med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, saj nadgrajuje prvenec, hkrati pa ima tudi še kar nekaj možnosti za izboljšave.” (kratka recenzija TUKAJ). To je album, na katerem pripoveduje predvsem o različnih stopnjah odnosa med moškim in žensko. Na njem lahko najdemo pesmi ‘Je kaj novega’, ‘Parfum’, ‘Žeja’, ‘Si kaj utrujena’…
Zdaj je tik pred izdajo tretjega albuma, zato smo ga povabili na pogovor.
ROCKER.SI: Pozdravljen, Jure, kako si? Mislim, da se prvič vidiva, čeprav takole, ko te spremljam preko radia in družbenih omrežij, vseeno vem kakšno stvar o tebi. Lepo te je spoznati. Kako se počutiš ob misli, da te poslušalci preko besedil poznajo, medtem ko ti ne veš ničesar o njih?
JURE LESAR: Lepo te je spoznati. Kaj pa vem, koliko me v resnici poznajo …
ROCKER.SI: Razdajaš se skozi besedila, morda ima poslušalec le občutek, da te pozna?
JURE LESAR: Ćisto odvisno. Pišem o sebi na način, da bi se v besedilih videli tudi drugi. Včasih uspe, drugič ne. Verjetno se v skladbi ‘Drugačen’ prepozna več ljudi kot v skladbi ‘Gdč. Blond’.
ROCKER.SI: Ampak načeloma pa vedno pišeš iz svojih izkušenj?
JURE LESAR: Drži. Morda Gdč. Blond zveni, kot da gre za izmišljen lik, a v resnici ni. Je fikcija iz otroštva, ki sem jo kasneje srečal v realnosti.
ROCKER.SI: S tvojo glasbo sem se srečal šele, ko si šele solo, kar morda ni najbolj značilno, glede na to, da si bil prej več let v prepoznavnem bendu. Koliko poguma je bilo potrebnega, da si fantom sporočil odločitev, da greš solo? Če se ne motim, je potem album, ki naj bi bil tretji z Eskobars, postal prvi solo?
JURE LESAR: Nisem potreboval dosti poguma, saj ni bilo izvedljivo, da bi nadaljevali. Tisto ni bil več bend. Ugotovil sem, da se nima smisla razdajati za nekaj, kar ni bend. Vrteli smo se v krogu in odločil sem se, da grem ustvariti nekaj za dušo. V tistem obdobju sem bil precej izgubljen, saj dve leti nisem napisal niti ene skladbe. ‘Zemljin sin’ je tako prinesel monolog in celo serijo osebnoizpovednih pesmi.
ROCKER.SI: Morda veš, zakaj si takrat čutil praznino?
JURE LESAR: Morda, ker sem prišel v 30. leta. S tem je prišla kriza, ki pa me je končno spodbudila k pisanju. Tako neznansko sem si želel ustvarjati, da so ideje začele kar špricati iz mene. To je moj nasvet drugim – ne obupati. Če si dovolj želiš, potem ti bo uspelo. Izpeta fraza, ampak resnična.
ROCKER.SI: Sledilo je obdobje iskanje bende, v katerem si se obrnil na svoje primorske kolege?
JURE LESAR: Obrnil sem se k tistim, ki so bili na voljo.
ROCKER.SI: Ampak si izbral zelo izkušeno ekipo.
JURE LESAR: Ćisto spontano. Ravno takrat je nastal nov prostor za vaje v Piranu, kjer se nam je pridružil David, ko je začel vaditi. Denis se je ravno v tistem času preselil na Primorsko. Z Lukom sem že prej igral vsepovsod po Obali. Jan pa mi je itak eden ljubših sopotnikov. Edini, ki ni alfa samec (smeh).
ROCKER.SI: Kako to misliš?
JURE LESAR: Malo za hec. Ostali težje sprejmejo kritiko (smeh). Vsi so odlični glasbeniki, čeprav za nekatere sprva nisem bil prepričan, če jim bo sploh všeč, kar sem ustvarjal. Za Davida, recimo, nisem bil prepričan, če mu bo všeč ta zvrst glasbe, a sem odkril, da rad prisluhne novim stvarem.
ROCKER.SI: Zelo so aktivni na svojih področjih, kako ste dogovorjeni, glede na to, da igrajo tudi z ostalimi zasedbami? Če se zgodi, da se prekrivata koncertna datuma?
JURE LESAR: To nam ne predstavlja težave, saj nimam veliko koncertov (smeh). Nisem tako priljubljen kot Hamo (smeh).
ROCKER.SI: Si pa gonilna sila zasedbe?
JURE LESAR: Do zdaj je bilo vedno tako, da sem na vaje prišel s skladbo, nakar so jo pohvalili ali popljuvali (smeh). Ampak, tudi če so jo spljuvali, so jo naposled vzljubili!
ROCKER.SI: Si jih prisilil.
JURE LESAR: Včasih se zgodi, da ti skladba na prvi posluh ni všeč. Denis nikakor ni maral pesmi ‘Drugačen’, pa tudi ‘Oči očeta’ mu ni bila pri srcu. Šele kasneje ju je začutil. ‘Oči očeta’ mi je pravzaprav eden boljših, kar sem jih ustvaril. Tudi jaz včasih potrebujem več časa. To je povsem normalno.
ROCKER.SI: Takšni albumi so včasih še boljši.
JURE LESAR: Naprimer komada, kot sta ‘Drugačen’ in ‘Oči očeta’ morda na prvi posluh izpadeta generična, ampak ko udarita tekst in glasba skupaj – to je dobitna kombinacija! Svojih pesmi ne gradim na izstopajočih solažah. Ne iščem aranžmajev, ki bi namenoma izstopali. Denis, denimo, je pristaš tega, da gremo izven okvirjev.
ROCKER.SI: Kdo ima potem končno besedo?
JURE LESAR: Jaz, itak (smeh). Na koncu se vedno najdemo nekje na sredini.
ROCKER.SI: Čeprav si sam svoj šef, čutiš odgovornost do zasedbe? Odgovornost do drugih članov?
JURE LESAR: Čutim odgovornost do drugih, ker vlagajo čas in trud. Moral bi imeti več koncertov, ampak glede samopromocije res nisem najboljši. Predkoronski čas je bil zame čas zagona, potem pa sem se malce izgubil. Do socialnih omrežij sem dobil absolutni odpor. Kar potuhnil sem se.
ROCKER.SI: Sploh ni slaba ideja.
JURE LESAR: Zdi se mi, da smo zatavali glede socialnih omrežij. Kot skupnost. Pomembno je to, kdo je bolj simpatičen, glasba pa na tretjem ali četrtem mestu. Marketing in to, ali imaš simpatičen obraz …
ROCKER.SI: Prodati moraš sebe kot produkt.
JURE LESAR: Itak, jasno, umetnost današnjega časa, kako se prodati. Sem preveč samokritičen, da bi se lahko dobro prodajal. Večkrat kot ne si naredim še škodo (smeh).
ROCKER.SI: Če bi se znašel zunaj v družbi, bi drugim predstavil svoje delo? Povedal, kdo si?
JURE LESAR: Mislim, da ne bi nikogar zanimalo o moji glasbi. Nisem tak tip človeka. Ne znam biti.
ROCKER.SI: Kdaj si nazadnje nekomu zavrtel demo posnetek na mobilnem telefonu?
JURE LESAR: Ponavadi dam za poslušati svojim bližnjim. Če me je sram, raje vprašam brata.
ROCKER.SI: Njemu najbolj zaupaš?
JURE LESAR: Bi rekel, ja. Sicer zna biti kar direkten in neusmiljen, a od njega lažje sprejmem kritiko. Ni lahko odpreti svojega srca. Moram pa reči, da nikoli nisem užaljen in znam sprejeti konstruktivno kritiko.
ROCKER.SI: Tretji album je pred vrati, v Orto Baru si predstavil nekaj skladb … Če se ne motim, si tokrat za producenta izbral Žareta Paka?
JURE LESAR: Naredil sem spremembo in izbral Žareta za producenta. Z razlogom, da bi album zvenel drugače. Strah me je bilo, da bi se preveč ponavljalo in bi šlo po istem kopitu, kar se tiče zvoka. Zato sem izbral drugačen pristop.
ROCKER.SI: Kaj pa Dejan Radičevič, tudi z njim si že sodeloval?
JURE LESAR: Z njim smo sodelovali z zasedbo Eskobars.
ROCKER.SI: Kakšna je bila takrat njegova vloga?
JURE LESAR: Zelo pomemben člen je predstavljal. Ne samo, da je produciral, tudi dosti je pomagal pri besedilih, kadarkoli smo imeli težave. Se je zgodilo, da smo ustvarjali kar tam na licu mesta v studiu.
ROCKER.SI: Še verjameš v fizične izvode albumov?
JURE LESAR: Če govoriva o moji glasbi, potem si želim fizičnih izvodov. Album namreč vidim kot zgodbo, zato mora biti na CD-ju in vinilni plošči. Za predvajanje glasbe ne uporabljam digitalnih platform, še vedno kupujem fizične izvode. Če razmišljam generalno, pa se mi zdi, da je vedno manj fizičnih izvodov.
ROCKER.SI: Še vedno bereš poezijo? Sem zasledil, da si bil strasten bralec kot mladenič? Si v zadnjem času prebral kaj dobrega?
JURE LESAR: Ne. Zadnje čase ne berem. Niti filmov ne gledam. Ustavil sem se. Dobesedno. Neko čudno obdobje je zame. Težko se osredotočim. Ne vem, zakaj.
ROCKER.SI: Povsem razumem. Včasih pride tako. V pesmih pa govoriš o tem, kako je pomembno ohraniti žar? Se mi zdi, da vseeno prevlada optimizem?
JURE LESAR: Tiste skladbe je napisala moja mlajša verzija (smeh). Ne, da zdaj ni optimizma, le druga oseba sem. Takrat sem dosti bral. Zdaj tega ne čutim več. Moral sem narediti premor.
ROCKER.SI: Digitalno lahko pregoriš.
JURE LESAR: Ne čutim odgovornosti do sebe, da bi moral brati. Knjige so sicer dobre, saj odprejo zaklad izražanja. Ne dobim pa idej, morda sem ter tja kakšno, ampak redko. Za navdih moram pogledati vase. Tam najdem, kaj bom povedal naslednje.
ROCKER.SI: Vsaka pesem predstavlja svoj svet, mar ne? Tako kot knjiga?
JURE LESAR: Največji navdih dobim, kadar pristopim do človeka, kar ni najlažja stvar. Načeloma ljudje niso odprti, sploh pa ne do vsakogar. Na silo še nihče ni napisal dobre pesmi. Dobra glasba se rodi iz življenjskih zgodb.
ROCKER.SI: Verjamem, da se tam skriva največji navdih.
JURE LESAR: V življenju samem.
ROCKER.SI: Lahko postavim nekaj osebnih vprašanj? Namreč rad bi bolje spoznal osebo za glasbo.
JURE LESAR: Ustreli.
ROCKER.SI: Kolegica mi je rekla, naj te vprašam, katerega frizerja priporočaš?
JURE LESAR: Ojoj (smeh). Lahko ji poveš, da je to bolj stvar vsake frizure. Lahko ji zaupam, a ni nujno, da bo ta frizer ustrezal njeni pričeski (smeh). Odvisno je od konstitucije las.
ROCKER.SI: Praviš, torej, da njej ne bo nič pomagalo, če razkriješ?
JURE LESAR: Ne, ne bo (smeh). Nima kar vsak takega gnezda na sebi, kot ga imam jaz (smeh).
ROCKER.SI: Kako je videti tvoj vsakdan, kadar ni povezan z glasbo? Kaj najraje delaš?
JURE LESAR: Zadnje čase sem se največ posvečal hčerki. To mi prinaša največje veselje. Pa sprehodi s psom. Nisem več toliko na Obali, večinoma sem v Ljubljani in živim dokaj umirjeno življenje. Nisem tako diviji, kot sem bil. Če sem sploh kdaj bil (smeh).
ROCKER.SI: Zelo relativen pojem.
JURE LESAR: Nisem pa še izgubil niti notranjega nemira niti ljubezni do glasbe. Še vedno imam veliko željo in se ne oziram na to, kar se dogaja okoli mene. Ne dopustim, da name vpliva negativnost. Treba je živeti svoje življenje.
ROCKER.SI: Kaj te spravi v slabo voljo?
JURE LESAR: Facebook. Će želiš, da ti gre kdo na živce, pojdi na družbeno omrežje. Razmišljal sem, da bi se čisto izklopil, a nimam poguma (smeh). Komentiranje bi moralo biti prepovedano, tako čutim. Vsak ima svoje mnenje, kot v vaški gostilni. Preveč je vsega. Nobene razprave v pozitivni noti.
ROCKER.SI: O čem rad govoriš?
JURE LESAR: O filmih in kulturi. Človeku. Kadar govorim o glasbi, včasih postanem preveč navdušen. Še sam sebi se zdim naporen (smeh). Ta navdušenost do glasbe me pelje naprej. Otrok, ki ga imam v sebi.
ROCKER.SI: Kaj te je nazadnje prešunilo?
JURE LESAR: Razmišljam pozitivno. Nočem sploh govoriti o slabih rečeh.
ROCKER.SI: Deluješ mi zelo svoboden in brez omejitev, lahko me popraviš, pa vseeno – so morda kakšna načela, ki se jih strogo držiš? Si kdaj razmišljal o tem?
JURE LESAR: Skušam dati vse od sebe. Čim manj vplivam na druge, v smislu, da bi komu povzročal slabo. To bi izpostavil.
ROCKER.SI: Sliši se lepo.
JURE LESAR: Edino načelo, ki ga imam. Preveč sem zmeden, da bi imel načela (smeh).
ROCKER.SI: Če bi lahko, bi karkoli spremenil v svojem življenju? Ta trenutek?
JURE LESAR: Spremenil bi … mah, ne bi. Kar je bilo, je bilo. To sem jaz. Zadovoljen sem sam s sabo.
ROCKER.SI: Dober odgovor.
JURE LESAR: Če sem kdaj rekel karkoli grdega, pa nisem mislil …
ROCKER.SI: Bi vzel nazaj?
JURE LESAR: Kadar so govorila moja čustva, ne razum. Ko sem jezen, imam največ težav. A poznam rešitev – napišem pesem! Znebim se slabe volje. Ne pišem negativno, se pa rešim negativnih čustev.
ROCKER.SI: Glasba kot terapija.
JURE LESAR: Delo je zelo pomembno. Karkoli že delaš. Zame je delo glasba.
ROCKER.SI: Kako se soočaš s človeško neumnostjo?
JURE LESAR: Ignoriram.
ROCKER.SI: Glasba pomaga, da pobegneš pred tem?
JURE LESAR: Nedvomno. Všeč mi je ideja da želim postati skladba. Ob poslušanju nekaterih skladb, si želim biti v tisti pesmi.
ROCKER.SI: Kot vplivajo tvoji komadi pri drugih, predvidevam.
JURE LESAR: Upam. Če se vrnem k prejšnjemu vprašanju, lahko dodava še eno načelo – jasnost! V vsem, kar počnem, skušam biti jasen. Tudi pri ustvarjanju. Skladba mora biti kot slika, kjer je vse razumljivo. Brez nekega hudega filozofiranja.
ROCKER.SI: Lahko za zaključek pojasniš, zakaj ti je skladba ‘Oči očeta’ ena izmed najljubših?
JURE LESAR: Ker je osebnoizpovedna. V sebi nosi nekaj univerzalnega. Tematika je zabetonirana. Še bolj kot pri pesmi ‘Drugačen’. ‘Oči očeta’ vsebuje veliko resnice. Ne govori o očetu v smislu vseh slabih reči, ki ti jih je storil, pač pa o tem, da mu moraš odpustiti. Veliko si pobral od njega in tudi on je sin svojega očeta. Vsak mora priti do razumevanja, zakaj je njegov oče tak, kot je. V mojem primeru se zaradi tega zdaj veliko bolj spoštujeva. Nisem držal zamer. Z njim sem vedno boljši prijatelj. Odpuščanje je modrost, kajti vsi gremo mimo istih postaj.
ROCKER.SI: Vsi gremo po isti poti.
JURE LESAR: Vsi imamo napake. Tudi jaz jih bom naredil in si želim, da mi jih bo hčerka odpustila.
ROCKER.SI: Zato pa je lepo govoriti o glasbi, ker rodi zanimive debate. Hvala, Jure, za pogovor!
