Juan Zuleta je kolumbijski glasbenik, ki je več let prebival v Italiji, zdaj pa živi in deluje v Sloveniji. Po dvajsetih letih opernega petja in dirigentstva je lansko leto izkoristil prosti čas in posnel prvi solo EP z naslovom ‘Blame and Vindications’, ki je izšel 28. januarja 2022. Naredil je korak v novo smer in izbral žanre rock, funk in soul.
Poslušajte album TUKAJ.
ROCKER.SI: Živjo, Juan, lepo pozdravljen. Sem vesel, da si me kontaktiral, dajva predstaviti tebe in tvojo glasbo našim bralcem. Najprej banalno vprašanje, kako si?
JUAN ZULETA: Dobro, dobro, kolega, danes je bil sicer težak dan, a včasih pride tako.
ROCKER.SI: Vem točno, o čem govoriš. Povej nam več o sebi, če se ne motim si dvajset let deloval kot operni pevec in dirigent? Kako to, da si zamenjal karierno pot in se preselil v Slovenijo?
JUAN ZULETA: V Slovenijo sem prišel pred dvema letoma, še pred pandemijo. Pred tem pa sem vrsto let živel v Italiji, tako da sem v Evropi zdaj vsega skupaj več kot deset let. V Italijo sem prišel študirat s pomočjo štipendije, bil sem operni pevec in dirigent, kar je tudi moj uradni poklic, ki sem ga opravljal še na Finskem in v Nemčiji. V Sloveniji pa sem se preselil, ker sem spoznal dekle. Lahko bi rekla, da me je ljubezen pripeljala v vašo čudovito deželo.
ROCKER.SI: Kdaj si začutil klic rock glasbe?
JUAN ZULETA: V lanskem letu sem veliko prostega časa, namreč pandemija je bila naporna in nisem našel dela. Vrgel sem se v rock glasbo, in sicer še z enim kolumbijskim kolegom sva ustanovila zasedbo Zuluk, s katero sva izdala nekaj singlov in dobila nekaj malega medijske pozornosti. Lansko leto pa sem začel s produciranjem, kar je bil kar velik preskok. A moraš vedeti, da sem bil pred mojo klasično izobrazbo tudi rocker. V Kolumbiji sem imel zasedbi, s katerimi smo bili na začetku drugega tisočletja zelo uspešni in poznani po celi državi. Pel sem pri heavy metal bendu in igral klaviature v drugem (smeh). Nato me je potegnilo v klasično petje, kjer sem vztrajal petnajst let.
ROCKER.SI: EP ‘Blame and Vindications’ predstavlja tvoj prvi solo projekt?
JUAN ZULETA: Znotraj rock žanra sem posnel že nekaj albumov, a ta zgodba je veliko bolj osebna.
ROCKER.SI: Za omenjeno malo ploščo si napisal ves material, posnel skorajda vse inštrumente in še produciral. »One man show«, bi lahko rekla? Čeprav sem prebral, da si vseeno za sodelovanje prosil nekaj slovenskih glasbenikov.
JUAN ZULETA: Nekako tako (smeh). Projekt se je rodil čisto po naključju, ker mi je bilo dolgčas. Snemal sem na računalnik v svoji sobi in sprva naj bi bilo le nekaj pesmi – domači projekt, o katerem ne bi preveč razmišljal. A posnel demo posnetek, ki sem ga naredil, je prišel do ušes lokalnega bobnarja Roka Skoliberja in bilo dolgo, preden je izrazil željo, če lahko posname bobne. Vse se je začelo povezovati. Rok ima še eno zasedbo in nekega dne, ko je na vajah igral ta material, ga je slišal še basist Boris Holi. Tudi on je izrazil željo, če lahko posname bas. Seveda sem privolil (smeh). Dva profesionalna glasbenika, ki sta pristopila sama od sebe, to se res ne zgodi vsak dan! K sodelovanju sem povabil še dodatnega kolumbijskega basista Daniela Cortesa, ki je posnel nekaj pesmi, in svojo partnerko Danajo Koren, ki je profesionalna pevka. Ostalo, kar slišiš, sem jaz – klaviature, kitare in backvokali.
ROCKER.SI: Kdo je prevzel mix in mastering?
JUAN ZULETA: Za mix in masterng sem prosil britanskega producenta, ki prav tako živi v Sloveniji. Ime mu je Aaron Hopkins. Moram reči, da verjamem v usodo. Vse je kar padlo na svoje mesto. Ko je bobnar snemal v svojem studiu, mu je Aaron, ki deluje blizu kot lastnik Studia 106, pomagal nastaviti mikrofone. Na ta način je slišal material in se javil, da opravi miks. To je bila usoda. Res bi rada, da več ljudi pozna njegovo delo, ker je odličen producent.
ROCKER.SI: Te je kaj presenetilo pri nastajanju albuma? Tokrat si se vendarle zadeve lotil samostojno. Si res snemal v sobi iz 19. stoletja?
JUAN ZULETA: Drži, ker še pred nekaj meseci sem živel v centru Ljubljane. Bila je zelo stara stavba. Drugače pa je bil zanimiv proces, iz katerega sem se veliko naučil.
ROCKER.SI: Kakšna je bila akustika?
JUAN ZULETA: Popolna! Zgradba je iz lesa in z visokim stropom. Živel sem v takem malem čudovitem stanovanju, soba pa je bila ozka, zaradi česar je bila akustika odlična. Vedno se bom z nasmehom na obrazu spominjal tistih časov, ko sem živel v centru Ljubljane. Želel sem posneti ploščo, ki bi me spominjala na lepe čase.
ROCKER.SI: Bo ta EP dobil razširjeno izdajo?
JUAN ZULETA: Mislim, da bo ostal EP. Kot sem rekel, vse skupaj je nastalo zelo organsko. Teh pet pesmi, na katere sem zelo ponosen, sem želel čim prej spraviti med ljudi.
ROCKER.SI: Boš igral tudi v živo?
JUAN ZULETA: Želim si, da bi lahko material predstavil tudi v živo. Bomo videli, kako bo šlo. Prijavil se bom na kakšen lokalni festival, verjetno bomo pa poskusili tudi v Italiji in Nemčiji, imam namreč 7-člansko zasedbo, ki je pripravljena in zgolj čaka na kakšen večji nastop.
ROCKER.SI: Lahko primerjaš kolumbijsko in slovensko glasbeno sceno? Znotraj rock žanra?
JUAN ZULETA: V Kolumbiji je rock scena zelo bogata. Gre za državo, v kateri prebiva 50 milijonov ljudi, kar pomeni, da se tudi znotraj glasbe najde nekaj za vsakogar. Rock žanr je zelo pomemben v Kolumbiji – veliko imamo zasedb, tudi takšnih, ki so poznane mednarodno. Znani smo po velikih festivalih. Metal žanr je prav tako bogat. Mogoče bi izpostavil našo posebnost, ki je latino rock.
ROCKER.SI: Kateri žanr pa nasploh prednjači?
JUAN ZULETA: Težko rečem, ker rock glasba v Kolumbiji je v resnici mešanica različnih žanrov. Tiste zasedbe, ki so pri nas najbolj uspešne, so zmes različnih ritmov in elektronske podlage. Izbral bi alternativni rock, a ta alternativni rock v Kolumbiji se močno razlikuje od tistega v Evropi.
ROCKER.SI: Zvokovno si zašel v rock, funk in soul. Kaj pa besedila, če bi moral povzeti rdečo nit?
JUAN ZULETA: Besedilo sem želel ostati v soglasju s politiko našega planeta, ki se nenehno spreminja. Kompleksna tema, za katero nimava časa. Prva pesem ‘Run for the Gren’ govori o vesoljski bitki med bilijonarji, ki je podobna hladni vojni med ZDA in Rusijo. Zdaj pa tekmujejo, kdo bo prišel čim dlje v vesolje, pod prevzeto tekme za človeštvo, a v resnici je to tekma za turistični prostor. Tekmujejo, kdo bo postal še bogatejši. Nehati moramo igrati to sebično igrati in raje pomagati našemu planetu. Ta pesem je zelo satirična. Druga pesem ‘Sand and Change’ izbere filozofski pristop k življenju in govori o tem, kako stari mož gleda z gore, medtem ko mladenič šele pleza nanjo. Šele ko si starejši in gledaš nazaj, jasno vidiš napake, ki si jih storil. Kot starec bi rad pomagal drugim, kako se izogniti tem napakam in jim pokazal pot. Skladba ‘Two Edges’ je o razmerjih, še posebej ljubezenskih. Občutek imam, kot da hodimo po jajčnih lupinah. Vedno moraš paziti, kaj boš rekel. Vsak poseduje moč, da konča oziroma prereže razmerje, z besedami ali dejanji. Nastane škoda. Zdi se mi, da sta v razmerju vedno dva ostra robova.
ROCKER.SI: Kaj pa pesem z nenavadnim naslovom? Nisi mogel izbrati ene besede?
JUAN ZULETA: ‘Pride, Karmna, Collision or Sorrow’ mi je še najbolj pri srcu, ker gre za zgodbo mojega dobrega prijatelja. Po desetih letih ga je pustila punca. Prizadela ga je na najbolj hladen in grd način. Ko mi je povedal to zgodbo, sem bil tri dni v šoku. Nisem mogel verjeti, kaj mu je naredila in kako se je lotila tega. Moral sem napisati pesem. Kot si lahko misliš, sem bil zelo jezen nanjo, pa čeprav je sploh nisem poznal. Besedilo govori o ponosu, a tudi o karmi, ker verjamem, da jo bo nekje počakala. Vrnilo se ji bo. Hkrati pa pesem govori o trku dveh oseb in o žalosti, ki je ostala. Nisem se mogel odločiti, kateri pojem bo prevladal, zato sem uporabil vse štiri.
ROCKER.SI: Končaš s pesmijo ‘Wings’. Kakšen pomen se skriva za naslovom?
JUAN ZULETA: Ploščo sem želel zaključiti na pozitivni noti, ker ostale skladbe niso preveč vesele. To pesem sem napisal po spominu, kako sem spremljal očeta pri njegovem delu, ko je bil prodajalec od vrat do vrat. Vsak dan, ne glede na to, kako se je počutil. To ni lep posel in včasih mu je bilo zelo težko. Ljudje mu niso odprli vrat ali pa so mu jih zaprli pred obrazom. To sem doživljal nekaj dni, moj oče, ki je umrl pred tremi leti, pa je bil prodajalec več desetletij. Ko sem napisal pesem, sem mislil nanj in si želel, da bi dobil krila ljubezni, ki bi ga ponesla do naslednjega dne. Vsak dan, ne gleda na to, kako hudo mu je bilo, je nosil nasmešek na obrazu. Moral ga je nositi – za naslednjo potencialno stranko.
ROCKER.SI: Čestitke za tvoj album, o katerem mislim, da sva povedala vse, kar je bilo potrebno. Upam, da boš dobil priložnost material predstaviti v živo in vso srečo ti želim!
JUAN ZULETA: Hvala za pogovor in to lepo priložnost!
