Jernej Zoran pravzaprav ne potrebuje posebne predstavitve, zanj ste zagotovo slišali že vsi. Nekdanji kitarist Društva mrtvih pesnikov (v nadaljevanju DMP) zadnjih dvajset let piše uspešno solo zgodbo. Za njim je izid že petega studijskega albuma Stik, ki je izšel 10. maja 2019. O njem, glasbenem ustvarjanju in še marsičem pa je Jernej spregovoril tudi za nas.
ROCKER.SI: Kako si?
JERNEJ ZORAN: Dobro, pa ti?
ROCKER.SI: Odlično. Takoj bolje. Malo me tole vreme moti, ker se ne more odločit, kaj bi bilo. Ali bi bila pomlad, poletje ali zima.
JERNEJ ZORAN: Meni je bilo včeraj dobro, to danes mi je že pretoplo. Sem bolj zimski. Snih civ lit, ne! (asociacija na pesem Oda Snihu op.a.)
ROCKER.SI: Čeprav te naše bralke in bralci že dobro poznajo, pa vseeno se predstavi še za tiste, ki te še ne poznajo. Kdo si in kaj počneš?
JERNEJ ZORAN: Mlad kmečki fant, goden za ženitev. Ponudbe na … (smeh). Ena duša na glasbenem popotovanju v tridimenzionalnem svetu zemlja. Zdaj z musko se ukvarjam že nekje tri desetletja, nekje dvajset let bolj resno. En kup lokalnih bendov, najbolj znan lokalni bend, v katerem sem bil, je Madjars. Ne, sej ne. Z Društvom mrtvih pesnikov je mogoče taka bolj odmevna zgodba. Moje sodelovanje, tudi avtorsko, takrat s ploščo Vojna in mir. Od tega je že, joj, deset let, že več. Potem pa sem šel nazaj na solo pot. Prvi album sem izdal 2001, Avgustovski kosci je čisti inštrumentalni album. Ko pa sem šel ven iz DMP-jev, sem v osmih letih izdal skupaj pet albumov. Nej slabu. To vem o sebi. (smeh)
ROCKER.SI: Da te je za kitaro navdušil starejši brat Borut, ni nobena skrivnost. To zelo rad in s ponosom poveš. Česar pa večina verjetno ne ve, je to, da je tudi Borut sam glasbenik. Je član oz. vokalist benda Obzidje, ki je začelo delovati v 80ih pa vmes …
JERNEJ ZORAN: Za trideset let poniknilo.
ROCKER.SI: … Lansko leto pa so izdali novo skladbo ‘Sanjal sem’ pri kateri si sodeloval tudi sam. Sta morda kdaj razmišljala o skupnem projektu?
JERNEJ ZORAN: Zaenkrat še ne. On ima to bolj tako, sporadično, en komad na leto mogoče. Se dobijo pa naredijo. Jaz pa, tako kot kaže, enega na mesec ali pa na teden. Ampak lej, nikoli pa ne veš.
ROCKER.SI: Preden se lotiva zadnjega ploščka me zanima še nekaj. V letu 2017 si izdal kar dva albuma. V svojem filmu in malo ploščo Gotcha!. Slednjega si izdal celo pod imenom Ivansson. Kako to, da si se odločil za dva različna, a med sabo organsko povezana projekta?
JERNEJ ZORAN: V svojem filmu je bil februarja, Gotcha! pa novembra. Oboje 2017. Recimo, da je bil to en tak poskus, ampak v bodoče bom izdal vse kar pod svojim imenom. V bistvu so na Gotcha! instrumentalni komadi zadnjih treh plošč. V Sloveniji neko instrumentalno glasbo tržit je premajhen trg, tujina pa je pa dovolj velika tržna niša, da lahko to konkretno razvijem. S tem Ivanssonom sem samo pomočil prst v vodo, da malo testiram teren. In so bili odzivi zelo dobri. Kar sem tudi pričakoval, ker je dobra plata. Je pripomnil skromno (smeh). Ampak veš, v Sloveniji se meče svinjam diamante. Pa ne, da je nek hud presežek od glasbe, ampak zakaj bi se trudil z nečim, kar ima zelo malo poslušalcev, da bi sploh lahko dejansko zaživelo? Tudi vse instrumentalne komade iz aktualnega albuma bom čez čas izdal v tujini. Vse je trženje. Največ narediš, če si deklica za vse, ker imaš cel proces v svojih rokah. In si tudi sam v sebi odgovoren. Sam imam čez tudi digitalno distribucijo tako, da bo aktualni album izšel tudi digitalno. Natisnil sem sicer manjšo naklado CD-jev, ampak se ne bomo slepili, da se to dobro prodaja, ker se ne. V bistvu je to neka imenitna vizitka v letu 2019.
ROCKER.SI: V tujini je bil Gotcha! zelo dobro sprejet. Kako pa si sprejet doma? Občutiš razliko?
JERNEJ ZORAN: V bistvu recenzije albumov v Sloveniji so zelo podobne tistim v tujini. Kdor želi do te glasbe prit, jo slišat in se poglobiti vanjo, bo te stvari, ki jih jaz želim poslušalcu dat, našel ne glede na geografsko lokacijo. Ko primerjam slovenske in tuje recenzije, so nekako v isti špuri. Kar pomeni, da je v končni fazi prepoznana moja energija, kakovost dela in vse te finese za katere se potrudim. Meni je to del procesa, niti nimam občutka, da se trudim. Po eni strani je prekletstvo, ker ima lahko vsak doma studio, po drugi strani je pa neverjetna sreča. Jaz sem prav vesel, da lahko v tem času funkcioniram in delam, ker je res stroškovno zelo učinkovito. Včasih smo samo sanjali o takih projektih, zdaj ga lahko narediš v enem letu, če se res posvetiš. Tako dobro ni bilo še nikoli. Globalno gledamo, če je glasba dobra, bo našla pot do poslušalcev tako ali drugače.
ROCKER.SI: Pred nami je tako Stik. kaj nam lahko poveš o albumu? Kaj nam prinaša in v čem se razlikuje od njegovih predhodnikov?
JERNEJ ZORAN: Trudim se, da je vsak projekt vsaj par procentov drugačen od prejšnjega. Tokrat sem več ljudi spustil zraven. Na klaviaturah je Peter Urek, orkestracije je naredil Leonardo Zorzi, Anja Pavlin pa je na back vokalih. To je recimo razlika, ker prejšnjega smo naredili trije ljudje. Jaz vse, Miha Recelj na bobnih in Tomaž Maras Mot, ki je miksal in naredil master. Kar se pozna tudi v samem zvoku. Je pa težko naredit ful drugače. Mogoče komad Stik, prav ta nasloven, ki je nek kvazi rockabilly country. Potem je na njem komad na katerega sem zelo ponosen, Eleutheria II, prav tak naslov ima. Je pa skoraj 6 minuten instrumental, katerega sem zelo dolgo delal in je aranžmajsko zelo bogat. Zdaj sem recimo v tej fazi, ko te plošče ne morem poslušat, ampak tega bi pa lahko zdajle še enkrat slišal. Je nekaj momentov, na katere lahko že zdaj rečem, da sem absolutno ponosen nanje. Pa tudi absolutno ne smem pozabit na Nini vložek. Sem zelo zadovoljen, da lahko preko svojih komadov tudi njo predstavim.
ROCKER: Albumu si tokrat nadel naslov Stik. Od kje ideja za naslov?
JERNEJ ZORAN: Ko sem delal te komade, jih je nastalo ful inštrumentalnih, ful jih je pa tudi vokalnih. Med drugim tudi komad z naslovom Stik. In sem rekel nič, naj bo pa Stik. In je tudi naslovnica iz tega razloga takšna, kot je. Ko so ravno inštrumentalni in vokalni komadi, mogoče sem manj kot na prejšnjih ploščah gledal na to kaj bo radio friendly in kaj ne bo. In sem enostavno šel, tako kot mogoče na prvih ploščah, s srcem v projekt.
ROCKER.SI: Na albumu je 9 skladb, 3 smo že lahko slišali kot single. Vse skladbe pa je tokrat odpela Nina Radkovič. Kaj nam lahko poveš o njej?
JERNEJ ZORAN: Ja, vse komade je odpela Nina. To je tudi mogoče nekaj novega na mojih ploščah, ker recimo na prejšnjih sem sam pel, pa vedno je bilo več vokalnih gostov, tokrat pa sva se z Nino dobro ujela in nimam nobenih zadržkov, da ne bi še naprej sodelovala. Ker je allright.
ROCKER.SI: Kako pa na to gleda tvoja družina? Verjetno terja tudi en svoj davek?
JERNEJ ZORAN: Tukaj pa moji Simoni kapo dol za razumevanje in podporo. Ni to samoumevno in se zavedam tega, da je to velik plus tudi za družino. Thank you, družina! Zdaj bom ta album spromoviral, pa smo dobri za dve leti (smeh).
ROCKER.SI: Za mastering so tudi tokrat poskrbeli v kultnem Abbey Road studios. Zakaj se tako rad vračaš k njim?
JERNEJ ZORAN: Ja, za en komad. Drugače pa so to plato v Stockholmu masteriral. Cutting Room je isti studio, kjer je je bil narejen tudi album Vojna in mir z DMP. Ampak daleč najboljši je pa sigurno Abbey road.
ROCKER.SI: Ko sva že ravno pri Abbey Road studios, pri njih so snemali tudi Pink Floyd. Njihov vpliv je mogoče čutiti tudi v tvojem stilu igranja.
JERNEJ ZORAN: Ja, ampak skušam it čimbolj stran od Pink Floydov. Je pa nemogoče zanikat, da sem zelo veliko Davida Gilmourja poslušal. Vrhunec mojega Floydovanja je bil pa tam leta 1994 – 95. Pri Gilmour-ju mi je všeč to, ker lahko veliko pove z enim, dvema ali pa tremi toni. Z enim tonom, ki ga stisneš in držiš, veliko več poveš. In to je tisto, kar pride do poslušalca. To je tisto, ko rečejo, da igraš z občutkom.
ROCKER.SI: Rekel si, da se sam sicer bolj napajaš pri Gilmourju pa vendar lahko opazimo tudi vzporednice z Rogerjem Watersom predvsem kar se tiče družbene kritičnosti. Si na novem albumu tudi tako neposreden in družbeno kritičen?
JERNEJ ZORAN: Na prejšnjih albumih ja. Lahko o novem albumu še čisto odkrito povem, da se nisem kaj preveč besedilom posvečal. Stojim za njimi absolutno, ampak nisem pa iskal neke globine. Recimo sploh na Stratosferi (2012) so teksti, ki so še vedno aktualni. Ali pa Romeo, Julija in tatovi sonca (2015) tudi. Če gledam nazaj z neko časovno distanco, bi rekel, da sem se V svojem filmu (2017) začel že malenkost ponavljati s temi družbeno kritičnimi, zato jih na tej plati (Stik 2019 op.a.) ni. Mogoče bom na kakšnem od naslednjih albumov pa spet pičil kot sršen. Če bom to čutil. Ampak verjetno bi potem moral sam pet, trenutno pa nimam te ambicije, ker sem se našel v instrumentalih. Imam se celo na sumu, da bodo naslednje plošče kar bolj instrumentalne.
ROCKER.SI: Iz kje pa črpaš navdih za skladbe?
JERNEJ ZORAN: Navdih za besedila … Pogledam okrog sebe. Ali pa sem introspektiven. Kadar dežuje, pogledam vase. Če hočeš najt navdih, ga je polno. Tem sploh nikakor ne zmanjka. Lahko bi vsak teden izdal ploščo, pa mi tem ne bi zmanjkalo. Moraš pa biti pripravljen stišat šundr v svoji glavi, pa se ti kar naenkrat odpre vse naokrog.
ROCKER.SI: V enem izmed intervjujev si rekel …
JERNEJ ZORAN: Reku, reku …
ROCKER.SI: … da z vsakim besedilo, ki si ga napisal razgaljaš svojo dušo. In da vsak pozoren poslušalec lahko v besedilih izve marsikaj o tebi. So torej vse skladbe avtobiografske?
JERNEJ ZORAN: Če razmišljam o tem aktualnem albumu … Ja. Vidim, da kar so. Sploh nisem razmišljal o tem. Zdaj pa, ko si me to vprašala, pa kar vidim, da so. Na njem je komad Bodi tu in zdaj, katerega poje Nina. Se mi zdi tako globoko besedilo, čeprav nisem iskal globokih metafor. Stojim za vsem, kar ona zapoje, vse to sem jaz tudi dejansko povedal.
ROCKER.SI: Si avtor vseh besedil. Kakšen pa je občutek, ko slišiš svoje besede skozi usta nekoga drugega? Jim pustiš prosto pot pri interpretaciji ali jim daješ navodila?
JERNEJ ZORAN: Ponavadi kar želim, da je performens zvest mojemu demo posnetku. Konkretno pri snemanju tega albuma je Nina želela kakšne stvari tudi poskusit drugače. Če je kaj recimo zvenelo previsoko. Če je zvenelo dobro, smo absolutno pustili. Ni pa, da bom za vsako ceno vztrajal pri svojem. Načeloma imam neko začrtano vokalno špuro, kako naj bi nekaj zvenelo. Malo smernic daš, še vedno pa vem, da je ona svoj unikat in da ji nekaj prostora pa tudi moram dat.
ROCKER.SI: Čeprav si bil izjemno družbeno kritičen pa si na vsak album uvrstil tudi vsaj eno ljubezensko skladbo. Se po tvojem mnenju najde prostor za ljubezen vedno in povsod?
JERNEJ ZORAN: To je tisto, kar nas žene. Ali so to ljudje, živali, stvari, so to naša početja … Če nimaš nečesa rad, brez veze, da se s tem ukvarjaš. To je tista prasila, ki nas sploh žene. Zato lahko rečem, da za vsako ljubezensko pesem sploh ni nujno, da je med dvema človekoma. Lahko si zaljubljen v stvarstvo, obstoj, vesolje …
ROCKER.SI: Oda?
JERNEJ ZORAN: E, bravo! Jaz bi pa že razmišljal, da moram komad o tem napisat. A ne, saj sem ga že (smeh)!
ROCKER.SI: Glede na to, da si odraščal ob zvokih Hendrixa, the Beatles, Fink Floyd ipd. si se z glasbo verjetno najprej srečal na vinilkah? Jih še vedno imaš?
JERNEJ ZORAN: Seveda. tiste, ki sem jih sam kupil v osemdesetih še vedno imam, kupujem jih pa ne več. Niti nimam gramofona. Vidim, da se nek trend sicer spet razvija. Če pa pogledaš realne številke, pa plošče niso mainstream. Zbirateljsko pa bo to obstajalo vedno.
ROCKER.SI: Potem lahko v prihodnosti pričakujemo album izdan na gramofonski plošči?
JERNEJ ZORAN: Ko se bo pocenila proizvodnja plošč, bom pa tudi jaz. Pa ne, da ne bi. Bi. Ampak enostavno ne gre finančno čez.
ROCKER.SI: Rekla sva, da je album izšel na CD-ju. Kje ga lahko poslušalci kupijo oz. kje je dosegljiv?
JERNEJ ZORAN: Digitalne platforme. Če pa bi kdo želel imet fizičen CD, ga lahko naroči preko moje spletne strani jernejzoran.com.
ROCKER.SI: In kdo je bil tvoj najljubši izvajalec / album v obdobju odraščanja?
JERNEJ ZORAN: The Beatles, Abbey Road (1969).
ROCKER.SI: Pa danes?
JERNEJ ZORAN: Jernej Zoran, Stik (2019) (veliko smeha).
ROCKER.SI: Ti se z glasbo ukvarjaš praktično že tri desetletja. Kakšen nasvet bi dal mladim glasbenikom, ki so na začetku svoje poti?
JERNEJ ZORAN: Vježbaj, p*** ti materina! Ampak res. Vztrajat je treba, to je prvo kot prvo. Uspeha čez noč ni. Mislim pa, da je današnja generacija zelo instantna. Vse bi čez noč. Ampak nič ni čez noč. Mi smo res prežulil nekih ur, tednov, mesecev, tudi let v sobi ob ploščah in kasetah. Sem žulil tisto kitaro. Ampak se je izplačalo. Ni bilo platform, kot je youtube, ampak si moral dejansko razvijat svoj posluh. To je bistvena razlika. Je pa več muh enodnevnica. Vztrajnost, vztrajnost in ves čas moraš migat. Ni dovolj, da daš samo enkrat na leto komad ven.
ROCKER.SI: Sem ti obljubila samo še eno vprašanje pa se mi je še eno porodilo. Torej, ti si samouk. Je bila to zate bolj prednost ali slabost?
JERNEJ ZORAN: Za sam občutek absolutna prednost. Ker sem bil povsem neobremenjen z lestvicami. Mogoče bi se kakšno stvar prej naučil, če bi imel neko teoretsko podlago. zato kar jaz delam, kar jaz potrebujem, pa mi ni to nobena ovira. Znam osnovne lestvice, da vem kaj primem na kitari. Verjetno znam vse akorde na kitari prijet, pa sploh ne vem, kako se jim reče. Jaz vedno rečem, da sem dober v treh tonih in treh akordih. Recimo, da je to moja prednost, ki se je zavedam in jo izkoriščam. Glaven pa mi je občutek.
ROCKER.SI: Prišla sva h koncu najinega obsežnega intervjuja. Rekla sva že kje bodo poslušalci lahko kupili album, kje in kdaj pa te bodo lahko slišali v živo?
JERNEJ ZORAN: 29. maj na festivalu Godibodi v Ljubljani. To je zaenkrat glavna promocija. Če pa bo poleti še kakšen koncert, se bomo odzvali vabilu.
