Umirjen, takšen ‘chill’ brez posebne vizije, kar pa ne pomeni, da ni ambiciozen. Down to earth, kot bi rekli Američani, ker ima svoj opis objavljen v angleščini. Takšen je idrijski kantavtor Jakob Kobal, mladi nadobudni ustvarjalec. Pravi, da živi za danes in se ne obremenjuje z jutri. Ve, kaj hoče, in ve, česar noče. Hoče igrati in potovati po vsem svetu, z glasbo naokoli in pa želi si jezditi val, do kamor ga bo nesel. Z glasbo se namerava ukvarjati celo življenje, se pa hkrati preizkuša tudi v drugih umetnostih. Zase pravi, da noče kariere, niti glasbene. Noče biti pospravljen v kalup, spogleduje pa se celo z idejo nenehnega nastopanja, katerega osnovo bi predstavljal on, sodeloval pa bi z najrazličnejšimi glasbeniki. Želi biti dojet širše in globlje. Samo naj se sliši njegova glasba.
What I write, is basically my thoughts, my perspective on the world that surrounds us.
— Jakob Kobal
ROCKER.SI: Praviš, da si ne želiš imeti kariere.
JAKOB KOBAL: Ne bi rekel, da imam kariero. Ustvarjam glasbo in ta je zaenkrat še pod mojim imenom, ampak v prihodnosti se morda vse spremeni. Danes nastopam samo v duetu z bobnarjem, s katerim se zelo razumeva. Šla sva naprej od starih skladb, ki so na prvi plošči, in igrava nov material. Ne želim si imeti kariere, ker to pomeni, da gradiš na enem imenu. Jaz gledam širše, da bi spoznal različne smeri umetnosti. Nikoli ne bi pustil glasbe, se pa že sedaj preizkušam drugje.
ROCKER.SI: Z glasbo si se začel ukvarjati pri 12 letih, na začetku pa si igral bas kitaro v punk skupini. Kaj se je zgodilo in kdaj se je zgodil ta preskok?
JAKOB KOBAL: Najprej sem igral kitaro, potem pa sem vzel v roke bas, ker nas je prejšnji basist zapustil (smeh). Ampak od basa se nisem veliko naučil. Igral sem trojke na drugi struni in petke na prvi struni. Uživali smo, posneli smo en album, ampak želim sem si nekaj več. Potem pa sem šel solo kariero (smeh). Presedlal sem na akustično kitaro, obenem pa sem začel poslušati tudi veliko več umirjene glasbe, počasnejše z več prostora.
ROCKER.SI: Označen si za kantavtorja, ti je ta naziv všeč? Kaj o tebi sporoča, glede na to, da nastopaš tudi v skupini?
JAKOB KOBAL: Mene so tako označili, ker nisem imel skupine in sem pisal lastne skladbe. Ni bilo druge (smeh). Tako sva tudi začela s producentom Petrom Penkom, in sicer da sem snemal samostojno.
ROCKER.SI: Po drugi strani pa že dlje časa nastopaš s spremljevalno skupino.
JAKOB KOBAL: Skupaj smo že tri leta, čeprav jaz na to ne gledam, kot da so moja spremljava. Odvisno, kako se glede tega počutijo ostali člani. Prihajamo do različnih idej glede imena, je pa težavno, ker včasih nastopava dva, včasih trije, spet tretjič se nam pridruži saksofonist, ki igra še klaviature.
ROCKER.SI: Se potem od nastopa do nastopa spreminjajo tudi aranžmaji?
JAKOB KOBAL: Načeloma aranžmaji ostajajo enaki, samo dodatkov ni zraven, jih pa potem jaz čim več pokrival na kitaro. Tudi danes, ko sva sama z bobnarjem, bom enak poudarek kitari kot vokalu. Kitara ima svojo pot in si moraš ustvariti podlago, zato ne igram toliko solaž, ampak raje izberem nežne melodije in bas. Midva bi rada šla svojo pot, da bi pustila ime ‘Jakob Kobal’ in bi se lotila novega projekta. Postavila bi nekakšen temelj, h kateremu bi vabila ostale glasbenike.
ROCKER.SI: Lansko leto si nastopal kot predskupina pri MRFY-jih. Lepo je videti združene mlade ustvarjalce. S kom največkrat sodeluješ?
JAKOB KOBAL: Kje že? Aja, v Idriji. Večkrat smo igrali skupaj. Domen Don Holc je eden takšnih, s katerim se dobim in preigravava.
ROCKER.SI: Relativno mlad si v glasbenem prostoru, imaš občutek, da te zaradi tega glasbeni promotorji in organizatorji, predstavniki založb itd, dojemajo kaj drugače? Se ti zdi, da imajo mladi prednost na trenutni glasbeni sceni?
JAKOB KOBAL: Odvisno od glasbe, ki jo ustvarjaš. Na koncu je vedno glasba, ni pomembno, koliko si star.
ROCKER.SI: Pred leti si nastopal na raznih festivalih. Eden takšnih je bil Ment, pa v Umagu si igral in na Nizozemskem. Kako danes vidiš to izkušnjo?
JAKOB KOBAL: Bilo mi je všeč, ampak hitro sem se odločil nastopati solistično. Takrat sem imel šele približno pet avtorskih skladb. Leta 2014 sem že snemal material za prvo ploščo, tako da sem imel veliko let prakse in izkušenj.
ROCKER.SI: Kakšen je bil občutek, ko si uradno izdal album ‘Cloudless Skies’?
JAKOB KOBAL: Zelo dolg proces je bil, ker sva se res trudila … mislim, Penko se je res trudil ..
ROCKER.SI: Ti pa ne?
JAKOB KOBAL: Jaz tudi (smeh). Res sem mu težil (smeh). Veliko dodatkov je uporabljal in vse mi je zvenelo preveč pop, preveč lepo. Velikokrat sem se držal za glavo (smeh). Oprosti, Peter (smeh). On je slišal po svoje, ampak pomembno je, da se na koncu najde kompromis.
ROCKER.SI: Večina pesmi je nastajala dolgo časa. Kako je igrati material s “svežega” albuma, ko pa so skladbe v resnici stare že nekaj let?
JAKOB KOBAL: Ne vem. Imel sem toliko različnih občinstev in toliko različnih dogodkov. Prejšnje dve leti smo s skupino na koncertih igrali skorajda vse komade s plošče, ampak smo obdržali tisto obliko, ki sva jo posnela s Penkotom. Za nove skladbe pa sem se produkcije lotil sam. Ta proces me nadvse zanima in že zdaj imam lasten mali studio, čeprav na prvi pogled to ne izgleda (smeh). To je moja spalnica, v kateri imam bobne in ostale inštrumente. Rad imam bolj surov zvok, pri prvi plošči je bil zvok preveč čist. Na razpolago sva imela predober studio (smeh).
ROCKER.SI: V opisu za koncert je pisalo, da bo to večer mistike in melanholike. Bi zase rekel, da si melanholik?
JAKOB KOBAL: Ne bi rekel tega (smeh). Mogoče tako zvenim, ker se na takšen način izražam in pojem. Dajem občutek, kot da se mi v življenju nič ne da. Nisem tak po naravi, ampak ljudje pravijo, kar slišijo, preden te zares spoznajo. Jaz zase ne bi rekel tega.
ROCKER.SI: Tvoj največji hobi poleg glasbe?
JAKOB KOBAL: Že deset let skejtam. Zdaj se učim še bobne, ker jih imam ravno v sobi (smeh).
ROCKER.SI: One man band.
JAKOB KOBAL: Zanima me, kaj igram. Lahko bi posnel cel album sam, ampak nisem še čisto tam.
ROCKER.SI: Ali se zmisliš melodije tudi, kadar nisi ob inštrumentu?
JAKOB KOBAL: Včasih. Snemam se na telefon in veliko posnetkov sploh še nisem odprl. Materiala imam za kakšnih trideset skladb, ampak se mi ne da odpreti snemalnika (smeh). Ideje so podzavestno še vedno v meni, mogoče jih spišem šele čez čas.
ROCKER.SI: Alkohol in glasba se mešata?
JAKOB KOBAL: Mešata. Fino. Dobro gresta skupaj.
ROCKER.SI: S kom bi se primerjal na svetovnem nivoju? Imaš kakšen cilj, glede na to, da praviš, da živiš iz dneva v dan.
JAKOB KOBAL: Večji, manjši. To mi je vseeno. Z glasbo bi rad prepotoval svet. To je moj cilj. Zbrati pravo ekipo ljudi, ki bi verjeli vame in bi z mano potovali po svetu. Vseeno mi je, če sem komu predskupina. V čast mi bo samo igrati in si deliti oder.
