V sklopu priprav za prihajajoči koncert v Hali Tivoli je Momčilo Bajagić Bajaga pretekli ponedeljek obiskal tudi ljubljanski Orto Bar. Naj spomnim, šlo je za dogodek, ki ste se ga lahko udeležili, če ste si kupili karto za glavni koncert in nato preko spleta potrdili svojo udeležbo.
Naše večerno druženje se je začelo nekaj po enaindvajseti uri, ko si je Bajaga v sklopu izjav za medije vzel čas tudi za vaš najljubši spletni vestnik.
Po zaključku formalnega dela je napočil čas še za glavno stvar, za glasbenikov solo nastop. Skromno in pristno bi lahko dejali, saj se je nastopajoči na odru pojavil zgolj v družbi akustične kitare. Učinek je bil zagotovljen, kajti že prvi akord so spremljali glasni vzkliki odobravanja. Da o nadaljevanju, ko nam je Bajaga zaigral ‘Ruski voz’, sploh ne izgubljam besed. Podobne usode je bila deležna tudi ‘Ja sam se ložio na tebe’, s katero nas je Momčilo ponesel v čase Riblje Čorbe. Kot verjetno veste, je bil slednji njen član med letoma 1979 in 1984, sodeloval pa je pri ploščah Kost u grlu 1979), Pokvarena mašta i prljave strasti (1981), Mrtva priroda (1981), Buvlja pijaca (1982) in Večeras vas zabavljaju muzičari koji piju (1984).
Klasiki ‘Verujem ne verujem’ je sledila noviteta z bendove (Bajaga i Instruktori) aktualne plošče U Sali Lom (2018), naslovljena ‘Bilo bi lako’, katere sprejem ni bil nič slabši.
Naše nekaj manj kot polurno druženje je zaključila ‘Tišina’, po kateri se je Bajaga zahvalil vsem prisotnim in nas še enkrat lepo povabil na prihajajoči koncert.
S svojim nastopom je Bajagić vnovič dokazal, da gre za legendo v pravem pomenu besede. Nepompozno, pristno in kvalitetno je le nekaj pridevnikov, s katerimi bi lahko opisali naše druženje. Kar pa se tiče izvedenega programa, lahko dodam le to, da bo čakanje na prihajajoči koncert sedaj še težje, saj je glasbenik v zares odlični formi.
