Bajaga i Instruktori: ‘U Sali Lom’ (2018)

FOTO: PGP RTS/Croatia Records

Nekdanji član Riblje Čorbe, Momčilo Bajagić-Bajaga, s katero je zadnji sodeloval v času plošč Kost u grlu (1979), Pokvarena mašta i prljave strasti (1981), Mrtva priroda (1981), Buvlja pijaca (1982) in Večeras vas zabavljaju muzičari koji piju (1984), hkrati pa tudi uspešen samostojni glasbenik, ki že več kot tri desetletja vodi zasedbo Bajaga i Instruktori, se je po šestletnem studijskem predahu letos vrnil z novim studijskim albumom, naslovljenim U Sali Lom.

Pregled skladb

Ploščo odpira igriva ‘Savršen dan’, kjer nam Bajaga že takoj uvodoma dokaže, da tudi po več kot treh desetletjih še zmeraj premore svojevrsten humor, ki je pripomogel k njegovemu odhodu iz Riblje Čorbe in posledičnemu začetku samostojne glasbene kariere.

Naslednja je na vrsti albumova nosilna skladba ‘U Sali Lom’, ki je hkrati tudi izdelek, s katerimi bi nekomu težko predstavili ploščo, saj premore slednja veliko boljših in manj “površinskih” stvaritev. Soliden prehod med uvodom in naslednjo skladbo, kaj več pa že težko.

Nadaljevanje je bistveno boljše, saj ima ‘Bilo bi lako’ vse, kar manjka njeni predhodnici. Brez kančka dvoma, albumov prvi vrhunec.

Album nadaljuje ‘Može da te ubije grom’. Čeprav ima skladba nekoliko šibko besedilo, izpostavljeno hibo odlično dopolnjuje glasbeni aranžma, saj gre za najtršo, hkrati pa tudi drugo najboljšo skladbo na albumu. Velja pa pohvaliti skladbo tudi zaradi njenega sporočila; življenje je sestavljeno iz ciklov zaradi katerih krožimo med uspehi in neuspehi. Enkrat si na vrhu, drugič na dnu, in obratno.

Otožna balada ‘Rekla si’ nadaljuje album. Soliden izdelek, ki pa na vinilnem formatu albuma zagotovo izpade boljše, saj ta zaključuje “stran A”. Celotna zadeva bi izpadla bistveno boljše, da bi pri “zgoščeni izdaji” izvajalec uporabil drugačno postavitev skladb, da bi ‘Rekla si’ nadomestil s kakšno drugo, višje ležečo skladbo. Morda s ‘Severac’ ali z bonus skladbo ‘Kad Mesec prospe rekom srebra sjaj’?

Album nadaljuje oziroma “stran B”, za vse tiste, ki ste si album privoščili v klasični izdaji, odpira ‘Loše napisan dan’. Še en odličen izdelek, kateri vnovič potrjuje že znano: Bajaga še vedno zna, še vedno premore “tisto”, kar naredi tudi najslabši dan nekoliko bolj znosen. Lirična in instrumentalna preprostost, servirana na način, ob katerem vse skupaj izpade, kot da se pred nami nahaja stvaritev Boba Dylana.

Po najšibkejši skladbi na albumu, ‘Severac’, se plošček z ‘Nikad te više neću zvati’ znova zavrti v pravo smer. Izdelek, ki ga nedvomno želim slišati v živo, sploh zaradi klaviatur, ki skladbi opazno povečajo umetniško vrednost.

Pozabljivi ‘Noćima sanjam’  sledi “bonus skladba” ‘Kad Mesec prospe rekom srebra sjaj’, ob kateri si lahko rečemo samo eno: klasični Bajaga. Stvaritev, ki poskrbi, da se album zaključi več kot odlično. Nedvomno, skriti adut, kateri v mnogo pogledih rešuje ugled plošče.

So Bajaga in tovariši z novim albumom odprli novo poglavje v svoji karieri? Ne, saj plošča ne dosega standardov, ki jih je zasedba dosegla s t.i. klasičnimi albumi. Še zmeraj pa ne smemo govoriti o slabem albumu, o nekakšnem strelu v koleno, kajti plošča je več kot občutno prepojena z genskim zapisom zasedbe.

Kvalitetno in letom primerno, še zmeraj pa ne album, ki bi ga priporočili poslušalcu, ki šele začenja s katalogom zasedbe.

Namig za poslušanje

V tokratnem Namigu za poslušanje vam priporočam prvenec zasedbe Riblja Čorba. Ploščo Kost u grlu (1979), ki s skladbami, kot sta ‘Rock ‘n’ Roll za kućni savet’ in ‘Egoista’ ali nekoliko manj znana ‘Rasprodaja bola’ tudi po skorajšnjih štirih desetletjih še zmeraj uspešno kljubuje zobu časa.

Poleg tega je plošča leta 1998 na lestvici YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok i pop muzike dosegla zavidljivo šestnajsto mesto.

Drugače pa ne pozabite: Bajaga i Instruktori prihajajo v Halo Tivoli in v Orto Bar.