Ker se domači Indigo na teh straneh predstavljajo prvič, se spodobi, da se jih predstavi; gre za zasedbo, ki obstaja že dobrih devet let in plava v vodah alternativnega popa, za seboj pa ima že en studijski album Drugačna, številne nastope in celo uvrstitev na slovenski izbor za pesem Evrovizije leta 2018. Sedaj, po več uspešno pretečenih kilometrih, je skupina posnela svoj drugi album z naslovom Nikrmana. Za tiste, ki ne veste; nikrmana je izraz za “enost”, za nekaj, kar ureja vse na zemlji in je skupna vsem kulturam na tem svetu.
Poanta albuma je tako povezovanje, še posebej v glasbenem smislu, saj je deset pesmi vpletenih v ušesom prijazen miks alternativnega popa, elektronike in etna, pospremljenega s čudovito sproščujočimi moškimi in ženskimi vokali, preprostimi in čustveno izredno močnimi besedili ter melodiko, ki poslušalcu zlepa ne uide iz ušes. Tako kot pa to že vrsto let dokazuje Katalena, se tudi Indigo izkažejo z modernimi pristopi do ustvarjanja etno glasbe in s tem poskrbijo, da ljudsko izročilo nikoli ne pade v pozabo.
A pravi vrhunec plošče se skriva v izvrstni priredbi zimzelenčka Tih deževen dan, ki v novi preobleki deluje presenetljivo temačno (na trenutke že kar laibachovsko), hkrati pa je vzoren primer tega, kako posvojiti splošno znano pesem in jo predstaviti tako, da ne izpade zlajano in dolgočasno.
Nikrmana lahko brez težav uvrstimo med ene od domačih glasbenih presežkov, ki dokaže, da slovenska glasba ni samo v koraku s časom, ampak zna zreti tudi v prihodnost. In na kakšen način se bo ljudska glasba obdržala v zavesti poslušalcev kot tako, da jo moderniziramo, vendar ji hkrati ne odvzamemo tistega, kar jo dela večno?
