Že sedaj lahko rečemo, da bo prihodnje leto izjemno plodovito in rodovitno tako na globalnem kot tudi – in to je za nas še pomembneje – na domačem glasbenem področju. Zaznamovale ga bodo pomembne okrogle obletnice, ter izdaje albumov, ki bodo nastale izpod rok domačega rock podmladka. Ena izmed njih je tudi Dolenjska skupina Ice on Fire, ki je včeraj praznovala prvo obletnico izdaje prvenca Dobro v Slabem. Praznovanje so obeležili v Prulčku, z repertoarjem skladb preoblečenih v bolj ali manj akustične aranžmaje. Praznovanje je pospremilo tudi presenečenje, ki sedaj ni več skrivnost. Album ‘Dobro v slabem’ je dobil svojo live obliko. O tem kako mlajše generacije dojemajo domačo glasbeno sceno, praznovanju obletnice, akustičnih skladbah, albumu Dobro v živo, ter prihajajočem studijskem albumu, so za nas spregovorili Janez Janežič, Alex Zorko, Nejc Godec in Amadej Papež. In res so imeli veliko za povedati.
ROCKER.SI: Pred mano je bend, ki je že nekaj let prisoten na sceni, a dajmo začeti pri osnovah, na začetku. Kdo sploh ste Ice on Fire?
AMADEJ PAPEŽ: Ice on fire je novomeški hard rock bend, plus en član je iz Ljubljane. Ampak mi rečemo, da smo iz Novega mesta, ker vadimo v Novem mestu. Smo bend, ki ustvarja avtorsko glasbo, ima zunaj en album, ki je bil izdan leta 2018. Je bend, ki ima jasen cilj biti velik del slovenske glasbene scene. Sploh zdaj, v teh časih. Je torej bend petih fantov, ki jim glasba predstavljazelo velik del življenja.
JANEZ JANEŽIČ: Mislim, da je kar lepo zadel opis.
NEJC GODEC: Mi smo drugače ansambel (smeh). Je pa lepo zaokrožil vse.
AMADEJ PAPEŽ: Drugače pa člani so Janez Janežič, Alex Zorko, Nejc Godec, Amadej Papež in Tilen Jan, ki ga pa danes ni tukaj. Ima nastop.
NEJC GODEC: Ni ga (smeh).
ROCKER.SI: Če se lahko še malce ustavimo pri začetkih in imenu. Izbrali ste si precej kontradiktorno ime – Ice on fire, led in ogenj. Od kje ideja zanj?
NEJC GODEC: V bistvu nihče ne ve. Če imam jaz prav, če se prav spomnim, je do tega imena prišlo tako, da smo imeli prvi špil na Droogstocku, na katerega smo se morali prijavit pod nekim imenom. In smo sedeli nekje kjer …
JANEZ JANEŽIČ: … nas je zeblo.
NEJC GODEC: Tako je. In smo v bistvu razmišljali kako bi si dali ime, pa smo rekli naj bo Ice on fire, ker se takrat boljšega nismo spomnili. Ko smo začeli pod tem imenom tudi igrat, se nas je pa kar prijelo. Zdaj ga ne moremo več zamenjat.
JANEZ JANEŽIČ: Ampak deluje!
AMADEJ PAPEŽ: Kar je sreča, zapomniš si ga. Ni dolgo in je kontradiktorno. Ogenj in led, dobro in slabo, kontrasti … In nas lepo opiše. Ker smo tudi karakterno res zelo različni, kar pa se na odru zelo lepo poveže.
ROCKER.SI: Ste tudi glasbeno razlikujete? Ste vsak v drugem žanru ali se tudi tukaj dopolnjujete?
JANEZ JANEŽIČ: Imamo neke skupne smernice. Recimo z Nejcem sva si žanrsko blizu. Jaz sem sicer že malo bolj progresiven …
NEJC GODEC: On je že malo skrenil.
AMADEJ PAPEŽ: Vi dva sta začela z Gunsi (Guns n’ Roses, op.a.).
JANEZ JANEŽIČ: Imava pa isto podlago.
AMADEJ PAPEŽ: Po drugi strani pa imamo vsi radi kontaktno glasbo, moshpite ipd. In Foo Fighters (v ozadju se je ravno vrtela Everlong, op.a.). Lahko kar povem, da so zelo velika smernica za to v kar se sedaj glasbeno usmerjamo. Ampak sam Ice on fire pa nismo metal, te žanrske opredelitve se skušamo izogibat.
ROCKER.SI: Na glasbeni sceni ste prisotni že od leta 2012. Za sabo imate lepo število koncertov, velikih odrov, studijski album, vas mediji še vedno označujemo kot mlad bend. Ta oznaka vam ni všeč. Zakaj?
AMADEJ PAPEŽ: Mladi ljudje smo v bendu, to je res. Problem je, da s tem, ko v Sloveniji daš nekemu bendu naziv »mlad bend«, se slednjega avtomatsko ne jemlje resno.
NEJC GODEC: Jemlje se ga tako kot, da so šele včeraj začeli igrat. Kar pa ni res.
AMADEJ PAPEPŽ: To je problem. Določenim bendom se tega naziva ne daje več, se ga tudi izogibajo. Ker nas potem tudi sami organizatorji jemljejo z rezervo, nas ne promovirajo in se za nas ne potrudijo dovolj. Mi smo res z igranjem pričeli v srednji šoli, a šele s prihodom Alexa in Tilna je postal to Ice on fire, ki se je do takrat gradil.
JANEZ JANEŽIČ: In ni več mlad bend. Ampak bend, ki ve kaj bi rad. In to je glavna razlika.
ROCKER.SI: Kako zgleda vaš proces nastajanja skladb? Npr. Amadej napiše besedilo in potem okoli slednjega gradite melodijo?
ALEX ZORKO: Čisto odvisno je.
NEJC GODEC: Od primera do primera.
AMADEJ PAPEPŽ: Če rečem, da smo do sedaj napisali 30 komadov, bom rekel, da je bilo 32 različnih načinov pisanja. Pri tej glasbi, ki jo delamo sedaj, pa jaz bolj sledim fantom. Tako se najprej naredi instrumental in šele nato grem pisat. V preteklosti pa so bila najprej besedila. Pri tem pazimo, da ne bi pisali samo o ljubezenski tematiki.
JANEZ JANEŽIČ: Če povesem povzameš naše razmišljanje, nam preprosto niso všeč komadi z osnovnimi besedili. Naša besedila nastajajo tudi iz uporništva do teh preprostih besedil.
ROCKER.SI: Trenutno so vaša besedila v Slovenščini, boste pri tem ostali, razmišljate tudi o spremembi jezika? Se morda spogledujete s tujino?
ALEX ZORKO: Prva plošča je cela v slovenščini. Tudi kasneje smo delali v slovenščini, nato pa malo prešli na angleščino. In smo se res koncentrirali na angleška besedila. Sedaj pa smo se vrnili na slovenščino.
AMADEJ PAPEŽ: Ravno zato, ker je ta energija v zraku. Vzdušje. Scena, ki se gradi. Ker pa le želimo biti del Slovenske scene. V prihodnosti bodo pa gotovo tudi angleška besedila.
JANEZ JANEŽIČ: Angleška besedila so bila nekako z željo, da bi mi to našo glasbo ponesli ven. Po drugi strani potem v Sloveniji nisi nič. Smo pa ugotovili, da se besedilo v slovenščini lepše niza in tudi bolje zveni.
ROCKER.SI: Kakšno je vaše mnenje o trenutnem glasbenem dogajanju na sceni? Se vam zdi, da se razvija, nazaduje?
AMADEJ PAPEŽ: Imamo določene ljudi, ki se zelo trudijo zamorit kvalitetno glasbo in zatret rockovsko bend sceno. Po drugi strani imamo res velike bende, pri katerih pa me moti njihovo sporočilo. Koraka v pravo smer sta sedaj storila Hamo & Tribute 2 Love ter Siddharta, s tem, ko sta dala priložnost mladim in dala benda na turnejo. Tako se ohranja sceno. To pa sta tudi naredila, ker vesta, da garamo kot zverina. Bendi smo prisiljeni v to, da smo majhen s.p.. Je pa tudi res, da ko smo mi začeli z igranjem, so vsi glasbeni novinarji govorili o glasbeni luknji. Danes pa smo v času, ko je res preveč dobrih bendov. Zgodb, da bi nekdo znal približno igrat in bi nekdo verjel vanj, tega ni več.
JANEZ JANEŽIČ: V Sloveniji se scena razvija. Pri nas smo, za razliko od tujine, res nekaj ustvarili.
NEJC GODEC: Sigurno. Če se še ne razvija, se bo začela vsak čas. Moramo se zavedati, da so ti možakarji že stari in se jim tudi ne bo več dalo »špilat«. Bo treba dobiti druge bende, ki bodo to delali namesto njih. Treba bo nekaj novega.
AMADEJ PAPEŽ: Ti starejši bendi nam ne smejo zamerit tega. Bend kot smo mi, si samo želimo doseč velike bende.
NEJC GODEC: Oni nam predstavljajo največjo konkurenco. Ne želimo jih vreč dol, želimo pa mi priti do njihove ravni. Ali pa še naprej.
ROCKER.SI: 2018 ste izdali prvenec Dobro v Slabem. Kaj mi lahko poveste o te o tem albumu?
NEJC GODEC: Ta album je zelo dolgo nastajal. Na njem so komadi, ki so stari tudi po osem let. Nekako smo imeli toliko problemov z menjavo članov, snemanji, bili smo še na začetku in je zato tudi pisanje komadov šlo počasneje. Zaradi tega vsega je na plošči, ki je bila izdana dve leti nazaj, šest let star komad.
JANEZ JANEŽIČ: To je kompilacija našega dela do leta 2018.
NEJC GODEC: Ta plošča je v bistvu naredila to, da smo vse kar se je zgodilo, zapakiral v paket. S tem se ne ukvarjamo več. In sedaj gremo naprej. Delamo druge stvari. Konec koncev je vsak album točno to. Nekaj kar si ustvaril zapakiraš in greš naprej, morda tudi v čisto drugo zvrst.
AMADEJ PAPEŽ: Kar se tiče tega, album je takrat nastal, izdali smo ga, Alex je začel igrat z nami. Že samo čez pol leta, po izdaji albuma, se je naš zvok spremenil. Naši šovi so se spremenili. Šele pol leta po izdaji albuma se je zgradil pravi Ice on Fire. Pomembno je povedati tudi to, da je zmanjkalo CD-jev. Kar je za prvenec res dobro. Res imamo »ful dobre fene«, in to poudarjam. Res so carji, ker nas podpirajo. Do tega albuma so se zadeve še gradile, potem , ko se je bendu pridružil Tilen, pa so se dokončno zgradile.
ROCKER.SI: Plošček ste razprodali, čeprav ni bil medijsko podprt? Kako ste se tega lotili?
AMADEJ PAPEŽ: Sami. Ker se da, lahko sam narediš. »Ščiješ« kri, ampak če je to potrebno … Tega smo navajeni, tega bomo navajeni. Mi lahko zdajle sami naredimo izid albuma. Bo slabši, ampak ga lahko.
NEJC GODEC: Mogoče bo slabši, ampak tudi zaradi tega, ker bo na koncu zmanjkalo financ. Danes se ogromno vrti okoli denarja. Če želiš posneti kvaliteten izdelek, potrebuješ denar.
ROCKER.SI: Obeležili ste obletnico albuma Dobro v slabem, ki ga je pospremil izid albuma Dobro v živo. V čem se razlikujeta?
JANEZ JANEŽIČ: Posnet je bil v pol ure (smeh). Studijski je bil posnet v pol leta. To je glavna razlika (smeh). Dobro v živo je bolj enoten album. Dobro v slabem se je vlekel, tudi zato, ker sem sam vlekel stvari, ko sem snemal kitare. Nismo se toliko posvetili. Tisto pa ni bilo druge. Imeli smo koncert, pol ure in je bilo posneto. Pa je prišel »tonc« do nas in je rekel: »Fantje, tole dobro zveni. Dejte plato narest«.
AMADEJ PAPEŽ: Ko smo šli na Švic sploh ni bilo ideje o live albumu. Mi smo samo rekli, hud špil je, dajmo to posnet na kartico. In mi obožujemo Švic, Švic je zakon. Potem pa je na vajah Tilen predlagal, da bi izdali novo ploščo. In zdaj je popoln čas za to.
ROCKER.SI: Kaj misliš s tem, da je popolni čas?
AMADEJ PAPEŽ: Vedel sem, da boš to vprašala zato sem prav razmislil (smeh). Najprej zato, ker nimamo CD-jev. Nimamo studijskega albuma, šlo je, v vsakem primeru bi morali narediti ponatis. Ta album, Dobro v živo, pa je live album iz Švica. Poseben je tudi zato, ker so na njem vsi komadi iz Švica pa tudi celoten studijski album Dobro v slabem. Obe zadevi sta gor. Drug razlog je ta, da je to rezultat novega Ice on fire. Live izvedba je boljša od studijske. To je plod in rezultat dela te zasedbe kakršna je sedaj. Tretja pomembna točka pa je, da imamo rojstni dan in se datumi zelo dobro pokrivajo. Na to točko bi rad navezal vse naše misli, te pa so v letu 2020. Vse naše misli so v novi plošči. Naklada live albuma bo 150 komadov, ki smo jih dobili, ker smo zmagali Bitko bedov. Tako, da bendi, pojdite na Bitko bendov! In zmagajte. Ves denar, ki ga bomo dobili od prodaje live CD-jev pa bo šel v našo drugo studijsko ploščo.
ROCKER.SI: Kdaj bo druga studijska plošča?
AMADEJ PAPEŽ: Spomladi prihodnje leto.
ROCKER.SI: Zvokovno se bo razlikovala od prvega?
JANEZ JANEŽIČ IN NEJC GODEC: Completely (popolnoma, op.a.).
ROCKER.SI: Boste še kaj povedali o njem?
NEJC GODEC: You will see (Boš/ste videla/i).
JANEZ JANEŽIČ: Ne. Nimamo kaj povedat, ker pač lej …
ROCKER.SI: Že delate na drugi plošči?
JANEZ JANEŽIČ: Delamo, delamo.
AMADEJ PAPEŽ: Vse. Jaz sem šel letos tudi »pavzirat« zaradi tega. Zdajle je treba stisnit. 2020. Tega se res zavedamo. Razporedili smo si življenjski slog tako, da so vse naše misli v drugi plošči, v glasbeni sceni, v novi glasbi. Totalno.
ROCKER.SI: Če se še vrnem na Dobro v živo. Se album od studijskega po čem razlikuje?
JANEZ JANEŽIČ: Ja, je dejansko bolj pop. Tudi aranžmaji so drugi. Ko se nam je pridružil Tilen sem mu nekako skušal razložiti posnete linije. Ampak on potem itak zraven še jamma po svoje, iz česar nastane nekaj zanimivega. Zaradi tega veliko skladb zveni popolnoma drugače, v bistvu bolje. Tukaj smo izboljšali tudi stvari, ki so nas na studijski plošči zmotile. In sam zvok je drugačen. Takrat sem bil sam. Zvok sva nastavila skupaj z Amadejem, je res nekaj specifičnega. Tilen pa je res mojster zvoka, ki deluje. Potem imamo tudi drugega bobnarja. To so povsem druge nianse, kako Alex prehode špila …
AMADEJ PAPEŽ: Pa je star 17 let!
JANEZ JANEŽIČ: Včasih ga moramo kar malo bremzat. Tudi v živo je povsem drug občutek. Kitare drugače zvenijo in Amadeju se je vokal drugače odprl na tem albumu kakor se mu je v studiu. Live plošča je bolj samozavestna.
NEJC GODEC: (prikimava)
ALEX ZORKO: Poznata se razlika in napredek od takrat, ko je bil izdan studijski album in zdaj. Tudi v samem odnosu v bendu.
ROCKER.SI: Kaj mi lahko poveste o rojstnem dnevu. Kako, da ste si zbrali datum 1. november?
JANEZ JANEŽIČ: Jaz sem bil še na pokopališču z družino, in sem mami prestrašeno povedal, da bom moral domov, ker smo se dogovorili za vaje. Veš, takrat še nismo imeli svojih avtov. Po nekem čudnem naključju smo se takrat našli. Imeli smo dejansko normalne vaje.
NEJC GODEC: Tu smo imeli tudi že vsak svoj inštrument. Na prvih vajah basa še ni bilo, ker ga nihče ni imel. Imeli smo akustične kitare in boben. Glasen kot sto mater.
AMADEJ PAPEŽ: Je pa taka taktična postavitev, ta 1. november. Spomladi se druge zadeve dogajajo, poleti so festivali. Jesen je pa taka, luškana za take zadeve.
ROCKER.SI: Zakaj akustika? Zakaj Prulček?
AMADEJ PAPEŽ: Zato, ker smo glasbeniki. Lani je bilo to prvič, tudi Prulček in akustika …
NEJC GODEC: … letos je pa tradicionalno (smeh).
AMADEJ PAPEŽ: Veš, naši koncerti so bam, gremo, energični. To je pa povsem drugače.
JANEZ JANEŽIČ: Intimno.
AMADEJ PAPEŽ: Lani smo to naredili prvič in smo bili res prestrašeni. Ampak je bilo »ful dobro«. Tudi publika je bila taka, ki smo jo poznali. In so rekli, da je bilo noro dobro. Pa mi akustike že od začetka nismo marali. Ampak smo šli iz cone udobja, v čisto drug način. Tilen je še dvanajst strunko prinesel, Alex ima probleme z dinamiko, ker preveč nažiga, s tem pa se je naučil tudi kaj naredi dinamika. Vokalno so aranžmaji drugačni. Niso samo skladbe postavljene na akustiko ampak so sami aranžmaji spremenjeni.
ROCKER.SI: Nameravate v akustiko preobleči tudi vse prihajajoče albume?
JANEZ JANEŽIČ: Dejansko lažje.
NEJC GODEC: Možno je vse
JANEZ JANEŽIČ: Prva je bila res izziv, ker so bile kakšne skladbe specifično štrom, štrom, štrom. Po drugi strani pa imajo sedaj povsem drug občutek.
NEJC GODEC: Nekako smo tudi tiste dejansko spravili do akustike. Če smo to, bomo tudi vse ostale.
AMADEJ PAPEŽ: Tudi naslednje leto definitivno rojstni dan bo. In bo koncert drugačen od drugih.
ROCKER.SI: Akustične aranžmaje ste sami delali?
AMADEJ PAPEŽ: Ja. Dejansko se nam šele pri drugi plošči dogaja, da ima kdo vpliv na naše aranžmaje. Delamo jih skupaj z Matejem Pečaverjem (RSL Studio, Novo mesto, op.a.), plan je tudi, da z njim posnamemo celo ploščo.
JANEZ JANEŽIČ: Ampak tudi sedaj nima nihče toliko vpliva na aranžmaje kot mi. Si res zastavimo zadevo, da potem zvenijo tako kot morajo.
AMADEJ PAPEŽ: To lahko zdaj res napihujemo in govorimo kako znamo, ampak saj bo sama plošča vse povedala. Prva plošča je nastajala nesamozavestno, druga pa bo zelo samozavestna. Tudi kar se tiče promocije in bookinga. Pri tem upamo, da bo kdo prišel do nas. Upamo, da bomo sodelovali z založbo, da bodo drugi ljudje to delali, ker mi smo pač glasbeniki.
ROCKER.SI: Razen Prulčka, kje vas bomo še lahko slišali? Imate letos še kaj v planu?
AMADEJ PAPEŽ: V novembru in decembru. Zaenkrat 16. novembra nastopamo v Mladinskem centru Brežice, 29. novembra v Mladinskem kulturnem klubu Bele Krajine v Črnomlju, 6. decembra pičimo s Fat Butlersi na Koroško v koroški mladinski kulturni center Kompleks, 28. pa nastopamo na Ultras žuru na Mirni. Drugo je še v povojih.
ROCKER.SI: Tako, prišli smo do zaključka našega pogovora. Bi želeli našim bralcem še kaj povedati?
JANEZ JANEŽIČ: Pepsi je boljša od Coca Cole (smeh).
AMADEJ PAPEŽ: Ja. Ljudi bi radi povabili na naše koncerte. Naj pridejo in vidijo kako igramo, tudi akustično. Naj nas podprejo. Bistveno nam je pokazat, da res znamo in si upamo igrat. Ob enem vas tudi vabimo, da prisluhnete celotnemu koncertu iz ŠVIC-a. To lahko storite TUKAJ.
