Jani Moder sodi med vodilne slovenske jazz ustvarjalce. Rodil se je v Kuala Lumpurju, Maleziji in se pri treh letih z družino preselil nazaj v Slovenijo. Pri osmih letih je pričel igrati klasično kitaro in se deset let izobraževal pri prof. Ljudmilu Rusu. Nato se je vpisal na Karntner Landeskonservatorium v Avstriji, kjer je študiral jazz in klasično kitaro ter leta 2002 diplomiral z odliko.
Na avdiciji v Parizu si je pridobil štipendijo Berklee College Of Music v Bostonu. Na tej prestižni ustanovi je prejel visoko nagrado šole za Outstanding Musicianship in šolanje ponovno zaključil z odliko (Summa cum Laude). V času študija je bil izbran med deseterico študentov šole, ki so podpisali pogodbo z založbo Jazz Revelations Records. Pri omenjeni založbi je izšla kompilacija z naslovom Common Ground, ki je bila omenjena tudi v najbolj znani jazz reviji na svetu, Downbeat. Njegovi profesorji so bili Mick Goodrick, Joe Lovano, Hal Crook, Dave Samuels, Jeff Galindo, Darren Barrett, Tim Miller, Brett Willmott, Rick Peckham, David Gilmore in drugi.
Nastopal je s številnimi znanimi imeni jazz glasbe (Dave Samuels, Alex Sipiagin Darren Barrett, Jonathamn Blake, Miles Griffith, Ratko Divjak, Drago Gajo, Krunoslav Levačič, Aljosa Jerič, Steve Wood, Igor Lumpert, Robert Jukič, Jure Pukl, Mihi Erian, Joris Teppe, Steve Altenberg, Ferenz Nemeth, David Jarh, Big Band RTV SLO, European Movement Jazz Orchestra, Hgm BigBand, Simfonični Orkester RTV SLO) ter številnimi kvalitetnimi pop izvajalci, kot so Janez Bončina Benč, Dado Topič, Planet Groove, Nina Strnad, Jadranka Juras, itd. V Evropi in v USA je bil prisoten kot vodja ali sideman pri številnih projektih.
Prisoten je na več kot 40ih izdanih zgoščenkah, pohvali pa se lahko tudi z več solističnimi studijskimi ploščami. Med drugim nastopa v progresivni inštrumentalni zasedbi Ecliptic.
Skupina priznanih in izkušenih glasbenikov se je združila v novi konstelaciji, ki se spogleduje z drum’n’bassom, ambientalnim elektronskim raziskovanjem in iskanjem svežih glasbenih izkustev. Glasba kot živa in spreminjajoča se kreativnost brez predsodkov, kjer ima vsak član enakovredno besedo v glasbenem dialogu. Nenavaden inštrumentarij, ki vključuje tudi beatboxanje raperja Murata, je močno zaznamovan tudi z elektroniko, kar mu daje sodobno, urbano zvočno podobo. Poleg omenjenih sodelujočih so tu še basist Jani Hace, trobentač Igor Matković in bobnar Žiga Kožar, ki v avtorskih komadih suvereno stojijo na svojih svetovih in hkrati orbitirajo drug okoli drugega.
ROCKER.SI: Za precej velika glasbena imena na slovenski glasbeni sceni je Ecliptic še vedno relativno majhen projekt. Morda se niti ne obremenjujete s tem in v prvi vrsti ustvarjate zaradi ljubezni do glasbenega ustvarjanja? Koliko časa ste skupaj, od leta 2017? Kdo je prvi dal pobudo?
JANI MODER: Začelo se je res na mojo pobudo, ampak potem smo hitro nastali skupina, v kateri soglasno sprejemamo odločitev. Glasba na naši prvi plošči je tako večinsko moja, aranžmaji pa so skupni, medtem ko na koncertih preko improvizacije veliko skladb nastane kar na licu mesta. Pri tistih imamo vsi enak delež, seveda pa načrtujemo še kakšen album, kjer bo več glasbe prišlo tudi od drugih članov skupine. Poznali smo se že prej in po prvem koncertu smo se vsi hitro strinjali, da združimo moči. To se je zgodilo leta 2017, ko smo ugotovili, da nas je glasba, ki smo jo igrali, navdušila. Dopuščamo pa tudi možnost, da kdaj kakšen komad posnamemo z gostom na vokalu. Nekako se ne prilagajamo situaciji, kjer igramo, in redko sem se kakšne stvari lotil z marketinškim pristopom, pa čeprav sem neuradno vodja skupine in projekt s to miselnostjo porivam v ospredje. Odpirajo se nam tudi ponudbe za tujino, hkrati pa se osredotočamo na digitalno platformo. Čim več posnetkov v živo in pa videospot, ker sem mnenja, da je za doseganje občinstva enako pomembno tako pojavljanje v živo kot predstavitev v digitalni obliki.
ROCKER.SI: Ne delujete ravno skupina posameznikov, ki bi snemala enominutne video posnetke za družbeno omrežje Instagram.
JANI MODER: Ravno zadnjič smo se pogovarjali o tem. Če se igraš to igro, moraš biti res dosleden, kar pa je naporno. Zdi se mi fascinantno, kako spraviti bistvo v eno minuto. Spremniti moraš miselnost. Nekaterim to gre odlično, ampak dvomim, da so potem zmožni odigrati dvourni koncert. Takšni že razmišljajo dva dni v naprej, medtem ko koncert je biti prisoten v trenutku. Jaz to primerjam z dekleti z umetnimi prsi in ustnicam. Glasba mora biti spontana in naravna, ne zapakirana in zrežirana v eno minuto video posnetka. Lepota koncerta so glasbeni valovi, saj ne gre za dve uri virtuoznosti. Z mojim konceptom je ta logika skregana.
ROCKER.SI: Kaj vam je v času delovanja skupine uspelo vse postoriti? Ste izpolnili svoja pričakovanja?
JANI MODER: Vrhunec predstavlja naš nastop v Križankah na 60. Jazz festivalu Ljubljana. Ampak prihajajo še večje stvari, drugi koncerti in festivali … Niti ne bi rekel, da je album naš največji uspeh, sam sem namreč izrazito usmerjen naprej, kar pomeni, da mi album po nekaj poslušanjih ne pomeni več toliko. Pripravljamo nov material, se pa vedno pustimo presenetiti. Veliko nastopamo tudi v tujini, na kar smo ponosni, smo pa zadovoljni, kadarkoli je dobra energija. Ne zgodi se pogosto, da so vsi elementi na svojem mestu. Da odigramo popoln koncert. Ne ciljamo na nič, mi samo igramo. Skupina nam ne predstavlja vir preživetja in namen je, da počnemo to, kar nam je všeč.
ROCKER.SI: Skupni glasbeni vplivi? Katere so tiste osnove, brez katerih pač ni mesta v takšni skupini?
JANI MODER: Tisti skupni faktor je, da ne zvenimo kot kdorkoli drug. Tega se izogibamo. V Ameriki sploh ne prenesejo tega, zato je to osnova, brez katere ne gre. Na začetku je bila edina ideja drum and bass in najti način, kako noter umestiti še beatbox kot ritem. Drugače pa zelo malo vadimo skupaj. Vsak dela zase, na svojih projektih, in ko se dobimo, vsi prinesemo s sabo določene ideje. Edina težava je, kako uskladiti čas in kdaj se dobiti, če ne govorimo ravno o samih koncertih.
ROCKER.SI: Izdali ste album z naslovom ‘The Path of 01’. Dobi se ga tako v fizični kot v digitalni obliki.
JANI MODER: Namen je bil snemati v živo, ampak potem smo se raje odločili iti v studio, kjer pa smo ustvarili poseben ambient snemanja v živo. Kot da smo na odru. To je bila zares lepa izkušnja. Dobili smo se večer pred snemanjem, takrat smo vse postavili, potem pa nekateri so prespali, drugi prišli nazaj zjutraj, dokler nismo enkrat preigrali zadeve, nato pa že igrali celoten album v živo. Brez drugega poskusa kot koncert v živo. Od začetka do konca v enotnem toku. Na takšen način je potekalo tudi miksanje, saj se naši inštrumenti zelo prelivajo in je še sam vodja miksa John Davis včasih imel težave slišati, od koga prihaja določen zvok.
ROCKER.SI: Mi pomagaš določiti žanr za ta izdelek? Veliko digitalnih zvokov je notri in računalniških signalov? Drum and bass, ambiental, elektronika …
JANI MODER: Želimo si delati estetiko, sicer želimo ustvarjati tudi noise in atmosferske zadeve, ampak ni potrebe, da je vse šokantno. Sam kaj podobnega, sploh z dodatkom beatboxa, pri nas še nisem slišal. Transformiramo se in prav zato so možna sodelovanja z drugimi izvajalci. Iščemo nekaj svežega, neko pevko imamo že v mislih, ampak naj ostane skrivnost …
ROCKER.SI: Kitarske izkušnje si nabiral čez lužo, pa potem v Gradcu … To je kar pogost pojav pri večini res vrhunskih kitaristih pri nas. V Sloveniji nimamo toliko možnosti za razvoj?
JANI MODER: Šlo je za mojo radovednost, ker si ne bi odpustil, če ne bi šel poskusiti. Vse se mi je izšlo, saj sem dobil štipendijo in od njih in od ministrstva, ker drugače nimaš možnosti, tako drago šolnino imajo. Mislim, da sedaj že več kot trideset tisoč ameriških dolarjev na študijsko leto. Takoj po sredni šoli sem se odpravil v Celovec, ampak tam hitro zaključil, nato pa sem nastopal, dokler nisem pri 24 letih odšel v Ameriko, ampak sem tudi točno vedel, h komu grem in kaj iščem. Ne razumem tistih, ki se odpravijo tja čisto brez ideje. Ko sem bil jaz, je bilo prijavljenih 1500 kitaristov in hitro se lahko izgubiš. V glavnem jazz. Ampak se je izplačalo, saj gre za izredno skupino kitarskih učiteljev, drugačen pristop in veliko kitaristov je študij uporabilo kot veliko odskočno desko.
ROCKER.SI: Momentum (2008), Sky High Low Down (2012) in Abacus (2014) so trije tvoji studijski albumi. Velikokrat pa nastopaš kot gost, to je tudi svojevrstna čast, da te povabijo? Se vsi poznate med seboj?
JANI MODER: Dva sta še neizdana, tako je. Seveda je priznanje in biti stranski glasbenik na koncertu je nekaj najlažjega. Biti vodja je nekaj čisto drugega. Kot gost samo prideš in odigraš. Vsi se poznamo, tako to gre, zato na primer naslednji mesec snemam na primer na Siciliji. Preko določenih ljudi so me povabili za ta določenprojekt, kar pomeni, da bom ob delu imel še krajše počitnice na Siciliji! Pri nas gre to na tak način.
ROCKER.SI: V kakšnih odnosih sta kaj s Primožem Grašičem, še enim vrhunskim jazz kitaristom, ki je prav tako študiral v Celovcu?
JANI MODER: V super odnosih sva in občasno tudi sodelujeva. Na vsake toliko se znajdeva na istem odru. Zelo dobro se poznava, čeprav se sam danes odmikam od te glasbene scene in grem v modernejše smeri, je pa zelo lepa zgodba, kako sva stopila v stiku. Deset let je med nama, in ko sem bil še v srednji šoli, smo se z razredom gledali zgodovino jazza, kjer sem ga prvič videl nastopati. Izjemen je bil in ravno zaradi tistega koncerta, na katerem je bil tako prekleto dober, sem se ves navdušen vrgel v jazzovsko glasbo. Šele kasneje, ko sem bil star dvajset let, sem ga spet videl na koncertu v Kranju. Takrat sva že vedela drug za drugega in po koncertu me je povabil, če bi vskočil pri Big Band orkestru. In potem sem igral točno ta koncert, ki sem ga poslušal v srednji šoli!
ROCKER.SI: Kakšno kitarsko opremo uporabljaš, lahko izdaš? Se držiš preverjenih inštrumentov?
JANI MODER: Ni skrivnost. Največ uporabljam kitaro znamke Tom Anderson, pa tudi Fender Telecaster mi je ljuba. To mi ustreza in zadovolji mojim potrebam. Za naslednji projekt te skupine pa bom igral tudi na klasično kitaro in vedno bolj me zanimajo škatlice, zvoki, efekti … V tej igri sva z Igorjem naredila kar velik korak naprej, saj nama je res všeč ta ambientalni zvok, ampak tudi ostali člani so enakih misli.
ROCKER.SI: Kaj si misliš o prostorih oziroma priložnostih za izvajanje takšne glasbe pri nas?
JANI MODER: Malo je prostorov, kjer bi jazz resnično uspeval. Zelo kvalitetno delajo v naslednjih krajih; Ljubljana Jazz festival, Cankarjevi torki, Ravne na Koroškem, Cerkno, Maribor, festival Lent, potem pa na obali, Ankaran, Piran, Koper … V letih 2012-2013, v zlati dobi Prulčka, ko smo nenehno viseli tam, je bil vsak večer ‘jazz večer’. V primerjavi z Zagrebom ali Beogradom se v Ljubljani dogaja veliko več. In vsaj za normalno plačilo.
ROCKER.SI: Kaj bi spremenil na kulturnem področju?
JANI MODER: Največja težava je pri turnejah, ker so naša sredstva razpršena. Radikalno bi predlagal, da bi manj ljudi dobilo sredstva od ministrstva, ampak več, da bi s tem lahko kaj naredili. Težko konkuriramo. Bil sem na turneji s finskim kitaristom, ki mi je povedal, da imajo plačane vse stroške. Tam sploh ni težav. Pri nas je bizarno. Pred časom smo igrali in iz Berlina preko Nemcev dobili kar nekaj denarja, nato pa smo se odpravili v Kairo na Jazzfest, za kar smo od našega ministrstva prejeli bruto tisoč evrov. Za osemnajst ljudi. Mogoče za kakšno večerjo! Manjka nam predvsem abonmajskih koncertov, na primer v Kinu Šiška v mali dvorani bi lahko več ustvarjali. Saj se dogaja, ampak se moraš posebej dogovoriti. Teh prizorišč je skorajda manj kot festivalov. Poli obstajajo. Ko sva z Igorjem ustanovila založbo, pri kateri smo izdali tudi naš album, sva ugotavljala, kam spadava. Založba je bila v resnici nekakšna izjava, kam se plasirati. Sam se nikoli nisem stilsko opredeljeval in obiskujem ter poslušam različne zvrsti znotraj improvizirane glasbe. Imamo namreč svobodno impro muziko, na drugi strani pa tradicionalni jazz, radikalno levico in desnico, med katerima ni prehoda, ampak v resnici brez enega ni drugega. Všeč mi je, da se je glasbeno uredništvo premaknilo naprej, ampak tisto, kar je bilo petnajst let nazaj underground, je danes mainstream. Kar se mi sicer sploh ne zdi slabo.
ROCKER.SI: Kdo se naj znajde na vašem koncertu in kdo nima tam kaj iskati?
JANI MODER: Vsakomur svetujem obisk našega koncerta, ker bo vsak našel nekaj zase. Izvajamo koncerte na kvalitetni ravni in pa gradimo na spontanosti. To se čuti. Na koncertu vsak večer skupaj z občinstvom ustvarimo nekaj novega. Vsak v dvorani doprinese nekaj in vse ima svoj vpliv. V to verjamemo. Vprašanje, ki si ga mora v glavi zastaviti vsak glasbenik, ampak nikoli povedati naglas.
