V ljubljanski Kino Šiška so se minulo soboto vrnili hipnotični Irci God Is An Astronaut, kjer so nastopili skupaj z zagrebškim triom Tús Nua. Morda gre zgolj za naključje ampak organizatorji so pri izbiri teh dveh skupin popolnoma zadeli. Med zasedbama je namreč mogoče potegniti nemalo vzporednic. Druži ju tako podoben žanr pa tudi dejstvo, da gre v osnovi pri obeh za tričlansko zasedbo, ki pa za potrebe turneje vpokliče še četrtega, gostujočega člana.
Kot že rečeno, so na oder prvi stopili Tús Nua. Njihovo ime izhaja iz irščine in v prevodu pomeni nov začetek. Zasedbo sicer sestavljajo tri dekleta, katerim pa na pomoč pri turnejah priskoči še bobnar. Band tako sestavljata dve kitaristi Jordi Ilić in Jelena Božić ter basistka Matea Milevoj. Vse tri pa je mogoče slišati tako na vokalih kot tudi videti pritiskati na tipke klaviatur.
Zasedba sicer uradno deluje od leta 2016, leto kasneje pa so izdale prvi studijski album, ki nosi naslov ‘Horizons‘. Tega sta pospremila tudi dva odlična singla ‘Matches‘ in ‘Geysir‘. Celotnemu albumu smo lahko v živo prisluhnili tudi v Ljubljani.
Njihova glasba je prav tako alternativna in pravzaprav vključuje mešanico različnih stilov. Mogoče je slišati tudi vpliv zgodnjih bandov novega vala. Recimo instrumentali spominjajo na prve albume zasedbe Sonic Youth, na trenutke pa tudi na the Cure.
V osnovi glasba Tús Nue vsebuje ogromno instrumentalnih delov, ki pa se prepletajo tako z mešanico stilov kot tudi z vokali in besedili. Vokal je sicer nežen in deluje rahlo oddaljeno s čimer še bolj poudarijo ambientalnost in zasanjanost skladb. Vokal ima pri tem različne vloge in poleg petja v skladbe prinaša dodaten zvočni efekt.
Omenjena zasedba je bila pravzaprav prijetno presenečenje večera. Če ste torej ljubitelj takšne zvrsti vam zgoraj omenjeni album toplo priporočam v poslušanje.
God Is An Astronaut predstavili temnejšo plat
Dekletom pa so sledili God Is An Astronaut, Irska post – rock tri članska zasedba, ki je slovenski publiki zelo dobro poznana. Pri nas se namreč ustavijo praktično ob vsaki turneji. In tokrat ni bilo nič drugače.
Projekt sta sicer leta 2002 formirala brata Niels in Torsten Kinsella. V osnovi sta želela igrati glasbo, ki bi ju veselila. Zanju je ta projekt toliko bolj oseben saj predstavlja tudi upor glasbeni industriji. Poleg omenjenih bratov je redni član skupine še bobnar Lloyd Hanney, na turnejah pa se jim kot četrti član pridruži še Robert Murphy.
27. aprila 2018 je skupina izdala svoj deveti studijski album z naslovom ‘Epitaph‘, ki je izšel pri založbi Napalm Records, pospremil pa ga je tudi istoimenski singl. V sklopu albuma je zasedba pripravila turnejo, ki je ne smete zamuditi. Fantje vedno poskrbijo za avdio – vizualni spektakel. In tudi tokrat niso razočarali pa čeprav celotna turneja prinaša drugačno razpoloženje kot smo ga poslušalci vajeni.
‘Epitaph’ je namreč že v osnovi drugačen od svojih predhodnikov saj sta brata Kinsella navdih zanj črpala iz osebne tragedije. Pri tem sta zares ustvarila epitaf oz. nagrobni spomenik njunemu prekmalu umrlemu bratrancu. Na temačnost set liste nas je po prvih skladbah opozoril vokalist Tortsen, ki pa je dodal, da kljub temu upa, da bomo v njej uživali.
Čeprav ‘Epitaph‘ prinaša nemalo novosti pa se zasedba pri ustvarjanju ni odmaknila od svojih korenin. Skladbe so še vedno brezkompromisno inštrumentalne pri čemer igranje z različnimi frekvencami, dinamikami in melodiko pa tudi vokalom kot dodatnim zvočnim efektom, ostaja. Novost pa predstavljajo elementi klasične in metal glasbe s čimer so še dodatno potencirali občutke izgube, bolečine, jeze in žalosti.
Zasedba se je na tej turneji publiki predstavila z bogatim in razgibanim opusom. Slednjega sestavljajo najbolj temačna in otožna dela iz vseh dosedanjih albumov. Poslušalci smo tako lahko meditirali na skladbe iz novega albuma – Epitaph‘ , ‘Mortal Coil‘ in ‘Seance Room‘. Tem pa so sledile še starejše skladbe kot so ‘Fragile‘, ‘Forever Lost‘, ‘Suicide By Star‘, ‘A Deafening Distance‘. Šlo pa ni niti brez klasičnih skladb kot sta ‘The End of the Beginning‘ ter ‘All Is Violent, All Is Bright‘. Seveda so svoje dodali svetlobni efekti, ki so prav tako nepogrešljivi del koncertov omenjene zasedbe. Pa vendar bi v kontekstu s tematiko turneje lahko svetlobo dojemali tudi kot luč v temi.
God is an astronaut so tako odigrali nekje 10 skladb, od polne dvorane pa so se poslovili z bisom, katerega je sestavljala skladba ‘Helios Erebus‘. Ta prihaja iz istoimenskega, sedmega studijskega albuma.
Skratka, če ste jih zamudili. nič ne de. Zamudili ste sicer nekaj izjemnega. A priložnosti, da bi jih videli in slišali v živo bo še veliko. Če ne prej, se bodo pri nas zagotovo ustavili ob naslednji turneji.
