Glasba za Martinovo: Do vrha in do dna!

Foto: Neo Visuals

Rock in penine gredo z roko v roki! Dokaz za to je novo glasbeno sodelovanje, ki je ustvarilo skladbo s karakterjem, primerno za vse zabave in slavja – Do vrha in do dna!

Nova glasbena zgodba se je pričela s priznanim vinarjem Miho Isteničem, ki se je kot velik ljubitelj rocka v času covida zatekel ravno h glasbi. Ob preigravanju kitare je nastala glasba s potencialom, ki sta jo prekalnjena rockerja Matjaž Jelen in Sergej Škofljanec začinila z udarnim rockerskim duhom in ji dodelila končno obliko.

Miha Istenič ozadje nastanka skladbe podrobneje opiše:

Dolgo, preden sem se odločil, kaj bom v življenju zares počel (prideloval penine) sta bili moji ljubezni šport in glasba. Glede na to, da sem bil zelo povprečen kitarist, sem se kasneje uveljavil kot promotor v Domu Svobode v Šentvidu, kjer smo organizirali četrtkove nastope skupin, poleg tega pa sem skrbel za skupine kot so Rock’n’Feller, Hari Margot in Lublanski psi. Ker smo bili takrat mladi rockerji ena velika družina, ki je iskala svoj prostor pod soncem, smo se poznali med seboj in med nami so se spletla tudi prijateljstva. Tako sva se dodobra spoprijateljila z Matjažem Jelenom in ob mojih poskusih promoviranja ragbija v Sloveniji celo poslovno sodelovala. Zanimivo je bilo, da kadar sva se videla, sva se vedno razhajala z besedami, da bova enkrat nekaj lepega skupaj naredila.

Leta 2020 je nastopil covid. Zaprtje družbe je name delovalo zelo depresivno. Potrebno je bilo najti ventil in po več kot tridesetih letih sem ponovno v roke prijel kitaro. Ko sem kitaro vadil, mi je naenkrat v ušesih zazvenelo nekaj, kar me je nekako identificiralo in sprostilo čustveno napetost.

Seveda sem to posnel ter večkrat prespal in preposlušal. Nato sem se odločil, da zadevo pošljem Matjažu, on pa se mi je skrivnostno namuznil in rekel, da bom še videl, kaj se da iz tega narediti. Vse skupaj je prevzel genialni Sergej Škofljanec. Skladba je dozorevala več kot leto dni in zdaj je dobila dokončno podobo v sliki in besedi.

“Besedilo sva z Matjažem napisala skupaj in je za oba samoreflektivno, s tem da je on napisal refren, jaz pa vse ostalo. Gre za pronicljiv opis medčloveških (predvsem oče-sin) odnosov v družbi, v kateri živimo, skozi moje oči in osebne izkušnje.”

***

Na Martinovo nazdravljamo ob spremljavi dobre glasbe! Gremo Do vrha in do dna!