Konec januarja letošnje koncerte sezone, ki je takrat delovala še neomajno, smo se z Galom in Severo Gjurin podali visoko v nebo in nazaj. Po koncertu nam je umetnik zaupal nekaj misli.
Pevec, multiinštrumentalist, glasbeni producent, skladatelj, založnik, pesnik in pisatelj je pred kratkim ponudil posnetek iz Cankarjevega doma, kjer je v živo zajel skladbo ‘Povej, kaj ljubezen je’.
ROCKER.SI: Končno imam intervju s soimenjakom, čeprav imava drugačni izgovarjavi imena.
GAL GJURIN: … in te vedno sprašujejo, kdo ima prav (smeh). OK, zdaj ti bom jaz povedal, kdo ima prav. Ime Gau je vezano na pregovor oziroma na staroslovensko ime sveti Gau, čebela, med, krav. Ker drugače se ne rima. Drugič pa je tako zato, ker je moje ime vzeto iz Samorastnikov. Nazadnje, ko sem gledal popis prebivalstva, je bilo okoli preloma tisočletja 128 oseb z imenom Gal. Nič. Zdaj nas je pa, mislm da 30 tisoč! Veliko nas je!
ROCKER.SI: Ampak samo eden je Gau Gjurin. Čestitke za nastop, tole je bilo res nekaj posebnega.
GAL GJURIN: Mene takšen koncert kar dvigne. Adrenalin, veselje … In vedno je drugače, vsak koncert je drugačen. Ker je publika druga. Tudi repertoar malo spremenimo …
ROCKER.SI: V kateri vlogi se najbolje znajdeš? Uživaš v tem, da si prisoten na vseh področjih?
GAL GJURIN: V bistvu vse izvira iz istega področja. Vse te vloge načeloma obvladam, zato težko rečem, da se v kakšni vlogi znajdem bolje kot v drugi.
ROCKER.SI: Če vse te vloge obvladaš, obstaja potem kaj, v čemer izrazito nisi dober?
GAL GJURIN: Moral bi probati kaj novega (smeh). Nazadnje sem se lotil kiparstva. Mi je šlo kar dobro, sem imel celo razstavo v Narodni galeriji. Ampak to vse spada pod umetniško kategorijo, mogoče zato. Zelo rad kuham. Kuhanje je zares lepa umetnost. Ultimativna umetnost. Ker skladaš in daješ stvari skupaj; hrana ima okus, obliko, vonj in zvok. Hrana ima zvok! To pogosto pozabimo! Ko kuhaš, mora dobro zveneti. Ko pade na olje …phhhšššš. Paradižnik, če ga režeš, mora imeti dober zvok.
ROCKER.SI: Kako se kaj znajdeš v zvokih rocka?
GAL GJURIN: Tudi tukaj sem se znašel, itak. V mladosti smo poslušali veliko rocka; Billy Idol, Hendrix, Pearl Jam, Nirvana … to govorim, ko smo bili stari dvanajst, trinajst let. V Kanadi je bil Billy Idol zelo popularen, tukaj pa ga niti niso poznali in je prišel z zamikom. Z rockom smo začeli v resnici.
ROCKER.SI: Preden si živel v Kanadi, si bil v Kansas Cityju. Se spomniš glasbene scene, so kakšne vzporednice z našo?
GAL GJURIN: Res je, ampak sem bil še mlad. Danes ustvarjam v Kanadi in to sta res različni glasbeni sceni. Tam ni plakatiranja, ker vse poteka preko Instagrama. Vse je na družbenih medijih. Zelo malo je radija, praktično zanemarljiv delež, se pa recimo na televiziji vsak dan pojavi oglas oz. obvestilo o tem, da je nek kanadski izvajalec izdal ploščo. Tega pri nas enostavno ne vidiš.
ROCKER.SI: Trenutno imaš pa stalno prebivališče tukaj.
GAL GJURIN: Tako je, ampak vseeno sem Kanadčan. Tam sem prav tako doma. Imam hišo, avto, studio … Slovenija je čudovita dežela in tukaj so super ljudje. Ni vse slabo tukaj, nekatere stvari na glasbeni sceni so celo boljše.
ROCKER.SI: Na primer?
GAL GJURIN: Povprečen kanadski glasbenik igra v lokalih in kavarnah, kjer je pet televizorjev, na katerih se vrti hokej. Ljudje za šankom pa pijejo pivo. To je zelo tipičen prizor. Veliko jih igra na tak način. Seveda so tudi dvorane in koncerti, ampak če vzameva rock koncert; imajo povsem drugačen način dojemanja glasbe. Evropski način je mehkejši. Ameriški način je bolj trd …
ROCKER.SI: Vpliv rocka je opazen tudi v tvojem načinu nastopanja. V zrak dvignjena kitara …
GAL GJURIN: Kakšna stvar mi je pa ostala (smeh). Rock je klasika. To je osnova, pa čeprav izvira iz bluesa, ki je z eno nogo že v jazzu. Kadar gremo v blues, začnemo jazzirati. Namreč z bandom smo preigrali ogromno jazza. V Kanadi pogosto obiščem kakšen improvizacijski koncert, tisto je pa res straight jazz. Improvizacija pač mora biti normalen nivo muziciranja.
ROCKER.SI: Izdal si kanadski album z naslovom ‘C’. Ima naslov kakšen poseben pomen?
GAL GJURIN: ‘C’ je lahko marsikaj. Lahko je C akord, lahko je opcija C ali C vitamin.
ROCKER.SI: No, ampak kaj si razmišjal takrat, ko si izbiral naslov?
GAL GJURIN: V bistvu je ostanek naslovov od prvih demo posnetkov. In okrajšava za Kanado. So pa možne tudi druge interpretacije.
ROCKER.SI: Na koncertu si bil nekaj časa v suknjiču, potem pa si zamenjal garderobo in nadel kapo s šiltom, obrnjeno nazaj …
GAL GJURIN: .. potem pa party. Gremo (smeh). Veš kaj je, v Kanadi smo preigrali ogromno baseballa. Mogoče to izvira od tam. Tudi pri nas se kdaj zberemo in igramo, imam namreč opremo za celotno moštvo. Pa drsanje, zelo rad drsam. In veliko hodim. Hoja je super kondicijska stvar, zato vsak dan po eno uro hodim. In moraš si vzeti čas! Nihče ti ga ne bo podaril, vzeti si ga moraš. Narobe rečemo, da “najdemo čas”. Saj ni pod mizo, presneto, čas si moraš vzeti.
ROCKER.SI: Sodeloval si s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki. Kako pa je sodelovati s sestro? Mi lahko poveš več o vajinem odnosu na odru?
GAL GJURIN: To je čudovito. Res je nekaj posebnega, da si lahko deliva oder in sva hkrati v istem poslu. Ampak ima pa takšen odnos tudi svoje težavnosti, to pa vedno pride, ne gre drugače v družini. Absolutno pa pretehta pozitivna stran vsega tega. To je božji dar. Severa je božji dar. Ona res vse uredi, pripravi in izpelje koncert, tudi če se ne počuti dobro. Nimam pripomb. Zlata sestra.
ROCKER.SI: Zavzemaš se za spremembe odnosa države do slovenske glasbe. Potem zagotovo veš, da SAZAS ni težava. Kaj bi se moralo spremeniti na slovenski glasbeni sceni?
GAL GJURIN: Ah, kje. SAZAS ima vsaka država. Težava je v tem, da v državni strukturi obstajajo ljudje in silnice, ki delujejo proti avtorjem. Novinarji delujejo proti avtorjem, ker se sami ne čutijo avtorje, saj po večini kradejo stvari. Žal je tako. Za resnega avtorja – recimo, da sem to jaz, ki delam 100-odstotno avtorsko glasbo, kar se tiče glasbe, tekstov in aranžmajev – zame je ta odnos, ki ga ima večina slovenskih glasbenikov do sebe, zelo slab. To bi morali spremeniti. Pozitiven odnos do sebe, tam se začne spreminjati svet. Ne začne se pri državi. Ta pride kasneje. Seveda bi morali napasti državo, ker vem, kako je v Kanadi. Tam država podpira svoje ustvarjalce. Nobena država, ki je pri zdravi pameti, ne bo uničevala ustvarjalcev, ampak bo dala pogoje, da bodo kreativnejši. Tudi slikarji, kiparji, izumitelji, fotografi, arhitekti … to so vse avtorji. Po klubih je ogromno organizatorjev, ki izsiljujejo mlade skupine, češ naj se odpovedo svojim avtorskim pravicam, pa bodo lahko nastopili pri njih. Halo!? Zakaj? Njihova obligacija je, da plačajo za koncert. Brez avtorjev se koncert sploh ne zgodi! Torej ugotovimo, kako zelo pomembni so. Problem je v mentaliteti, medtem ko je v Kanadi zelo jasno; tam kupujejo moje skladbe preko raznih platform, pri nas pa tega skorajda ni. Pri nas so stvari kar zastonj. Na ravni državi pa je v avtorski blagajni slovenskih glasbenikov 100 milijonov evrov luknje. In kriva je država, ki je sprejela zakonodajo in ukrepe, ki so oškodovali slovenske in tuje glasbene avtorje za 100 milijonov evrov!
ROCKER.SI: In ta ukrep je bil?
GAL GJURIN: Ta ukrep je bil ZKUASP (Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, op. a.), ampak ta ni edini.
