Vodilna ženska v izrazito moškem svetu. Pevka. Avtorica. Umetnica. In edina v skupini, ki je na Emi nastopala v živo. Z osebno, čutno skladbo, ki nosi več pomenov in se v njeni večplastnosti skrivata pravi nauk in filozofija. V besedilu se skriva veliko več, kot se morda ponuja na prvi posluh, a včasih je za razumevanje in polno vrednotenje potreben čas. V življenju pa se rado zgodi ravno obratno in skladba je res naletela na negativne kritike, v tipični, za tipkovnico skriti in anonimni obliki, ampak čustva ostajajo pristna. Energija Urše Mihevc in zanos celotne skupine, ki se nenehno lovi med mainstreamom in alternativo, hkrati pa v širšem medijskem prostoru hvalevredno skorajda samostojno pokriva slovenski folk country. In to počnejo odlično, kar za relativno kratek čas delovanja potrjuje tudi izjemen uspeh.
Na dolgi rok, sva ugotovila, bo vseeno prevladala pozitiva in dobro bo premagalo zlo. Ostala bo kvaliteta, ker v glasbi pač ni prostora za pretvarjanje ali metanje polen pod noge. Glasba je nekaj najlepšega, kar lahko ponudi življenje, zakaj bi torej bila tako zelo drugačna glasbena industrija, ki še vedno šteje zgolj prodane koncertne vstopnice in število predvajanj ter uvrstitev na radijskih lestvicah. Ampak tako pač je in nič ne pride samo od sebe; le trud in predano delo prineseta čudovito glasbo, ki jo poosebljajo Fed Horses.
ROCKER.SI: Se je že pomiril medijski cirkus tekmovanja Ema?
URŠA MIHEVC: To je nekako mimo, so bili pa na našo skladbo zelo zanimivi odzivi. V dve skrajnosti (smeh). Dobili smo veliko pozitivnih komentarjev, so pa drugi, ki jih je naš tekst zelo presenetil. Počutili so se osebno napadane, ker besedilo direktno nagovarja drugo osebo ednine. Tekst je bil mišljen družbeno kritično in provokativno, zato smo preko metafore “konja” želeli sporočiti, kako smo se kot družba odtujili. Primanjkuje vrednot, empatije in sočutja. O tem govori tekst in s takšnimi čustvi sem ga tudi odpela. Tudi “mesto” je mišljeno metaforično kot simbol odtujenosti in praznine.
ROCKER.SI: In te kritike so bile neizprosne večinoma preko spleta.
URŠA MIHEVC: Moti me, da se ljudje spuščajo na osebni nivo kritike in so pri tem žaljivi. Strašljivo je. Ko je skladba enkrat končana, jo spustiš v svet, da zaživi po svoje. Interpretira si jo vsak sam. Na to nimamo vpliva.
ROCKER.SI: Bi ponovili nastop?
URŠA MIHEVC: Z nastopom smo zadovoljni. Lepo smo izkoristili ta glasbeni dogodek, ki nam je ponudil obširno publiciteto in medijsko pozornost. Zdi se mi, da smo se tudi med seboj močneje povezali.
ROCKER.SI: Ste si oddahnili, ker niste šli v finale?
URŠA MIHEVC: Malo pa res. Priznam, da so se mi potile roke, preden so razglasili finalista. Tega takrat nisem mogla izraziti, vendar je Evrovizija precejšnji izziv in moraš biti izredno močan, da vzdržiš vse pritiske, tako da smo z rezultatom – dosegli smo 3.-4. mesto – zelo zadovoljni. Priznam, da smo se na EMI predstavili s precej »ne-emsko« skladbo, zato od žirije tudi nismo veliko pričakovali. Boljšega rezultata si v resnici nismo mogli želeli. To je najboljši rezultat za našo zasedbo.
ROCKER.SI: Zmagovalca Gašper Šantl in Zala Kralj imata vedno več privržencev. Tudi med tistimi, ki so bili sprva negativno nastrojeni.
URŠA MIHEVC: Onadva kažeta na to, da moraš ostati sam sebi zvest. Ljudje v Sloveniji nekaj sprejmejo za dobro, kadar to potrdi tujina. Zala in Gašper imata vse več ogledov in po komentarjih sodeč so v tujini zelo navdušeni nad minimalizmom in atmosfero, v kateri funkcionirata. Občutek imam, da se šele zdaj, po potrditvi tujine, v njuno smer zares obrača tudi naša širša javnost. Očitno smo zelo nesamozavestni.
ROCKER.SI: Si kaj vraževerna?
URŠA MIHEVC: Tega si ne bi upala trditi (smeh). Ne upoštevam horoskopa in ne verjamem v astrološka znamenja, čeprav smo vsi po svoje vraževerni. V skupini pa res imamo poseben ritual, ki ga imenujemo ‘ubuntu’ – I Am Because We Are. Podamo si roke in se umirimo, skupaj dihamo in si želimo srečo na odru. Gre za to, da se kolektivno povežemo, združimo energije in se umirimo, ker samo tako lahko damo vse od sebe. Na odru moramo biti nosilci energije vsi.
ROCKER.SI: Si se na Emi počutila izdano? Si edina ženska v skupini in edino ti si nastopala v živo?
URŠA MIHEVC: Počutila sem se izdano (smeh). Res je. Ker nisem navajena, da je celotna teža odgovornosti na meni in je skoraj vse odvisno od moje izvedbe. Zato so morali zaradi mojih “živcev” marsikaj tudi potrpeti, vendar imam srečo, ker mi vseskozi stojijo ob strani. Trenutno imamo zares lepo energijo in smo vsi močno povezani. Ko sem bila na odru, sem si rekla: “To sem jaz. To smo mi. In to je vse, kar lahko dam od sebe. To bom dala in nihče me ne bo ustavil.”
ROCKER.SI: Kdaj si se odločila, da bodo Fed Horses tvoj življenjski projekt?
URŠA MIHEVC: Do te odločitve je prišlo šele lansko leto, ker sem bila prej izredno zaposlena s študijem in delom. Ko smo izdali EP ‘Sinner’, sem se odločila, da bo to projekt, v katerem se bom izpopolnila ne le kot pevka, ampak kot oseba. Ko sem prišla s Konservatorija, sem bila precej zmedena. Šele v Fed Horses sem odkrila neskončno paleto možnosti razvoja. Morda zato, ker se v njem počutim kot doma. Vse mi je domače, udobno, lahko sem to, kar zares sem. Težko se opišem, ker je naša identiteta vedno drugačna in jo vedno na novo konstruiramo. Na odru lahko izrazim dimenzije sebe, ki jih v vsakdanjem življenju ne morem. Zato mi toliko pomeni petje, ker se lahko poigravam s svojo identiteto in s tem, kdo sem kot ženska. Kot Urša. Na odru je dovoljeno marsikaj in tam povsem izstopiš iz družbenih okvirjev o tem, kaj si in kdo si. Oder mi predstavlja svobodo in prostor za izražanje.
ROCKER.SI: Kako so na spremembo gledali bližnji? Ko si enkrat postala znana pevka znane glasbene skupine?
URŠA MIHEVC: Pridobila sem na spoštovanju, ker ljudje spoštujejo, da je nekdo sposoben sprejeti odgovornost. Z nekaterimi se še bolj povežeš, z drugimi izgubiš stike. Glede družine pa ostaja vedno isto (smeh). Oni me poznajo v dno duše (smeh).
ROCKER.SI: Si prejela kaj več klicev znancev, ki so se kar naenkrat želeli družiti s tabo?
URŠA MIHEVC: Vse ostaja enako. Moram reči, da sem zelo selektivna pri izbiranju ljudi, s katerimi delim svoja doživljanja in razmišljanja. Raje imam le nekaj prijateljev, s katerimi sem močneje povezana. Dobro premislim, preden vstopim v odnos.
ROCKER.SI: Kaj bi si želela, da bi te novinarji večkrat vprašali? In katerega vprašanja ne preneseš več?
URŠA MIHEVC: Vprašanje, kaj pomeni ime Fed Horses (smeh). To mi gre že blazno na živce, čeprav razumem (smeh). Da premislim, kaj bi se želela, da me vprašajo. Hm … Vloga ženske v večinsko moškem svetu? Več vprašanj o našem ustvarjalnem procesu, bi rekla. In pa kakšen je moj odnos do vokala.
ROCKER.SI: Torej, kako dojemaš glas iz filozofske perspektive?
URŠA MIHEVC: Brala sem znanstveno monografijo Mladena Dolarja z naslovom “O glasu”. Zelo zanimivo delo, ki govori o razsežnosti glasu. Osebno čutim, da je glas inherentno povezan s sebstvom. V glasu ne moreš ničesar skriti, medtem ko je vseeno kultiviran del naših teles. Prav tako mislimo skozi glas, družbena bitja smo skozi glas. Vokal ti lahko pove marsikaj o identiteti človeka. Sem tak tip človeka, da sledim naravni evoluciji glasu. Zato nisem nikoli spreminjala vokala, čeprav spoštujem prav vse pevce in pevke, ki se lotevajo drugačnih tehnik. Že to je dovolj pogumno, da se sploh izražaš skozi glas.
ROCKER.SI: Zakaj sprememba besedil v slovenski jezik?
URŠA MIHEVC: Včasih nas ljudje niso prepoznali za slovensko skupino zaradi skladb v angleškem jeziku. Več je bilo primerov, ko so nam po koncertu povedali, da ne morejo verjeti, da smo Slovenci. Nekateri so nam zato namignili, da bi bilo bolje, če pišemo v slovenščini. Bomo videli, ker je glede na našo zvrst glasbe to precej velik izziv. Pisanje slovenskih tekstov ni najbolj enostavno, pa vseeno raje stopamo po težji poti (smeh).
ROCKER.SI: Kaj je trenutno največji del tvoje identitete?
URŠA MIHEVC: Da pišem magisterij. Da sem Logatčkanka (smeh). Težko rečem. Vse se spreminja, čeprav se zdi, da se ne.
URŠA MIHEVC: Odvisno, na kateri točki si kot skupina. Na začetku tudi mi nismo imeli veliko koncertov. Najprej moraš ustvariti povpraševanje, in šele takrat se začnejo stvari odvijati in te organizatorji začnejo vabiti. Če ni tega, lahko dolgo bredeš po temi. V Sloveniji bi morali podpirati ta del “underground” kulture, ker na koncu si vreden, kolikor prodaš kart. Žal. Če ne znaš ustvariti povpraševanja na trgu, boš igral za nekaj prijateljev. Nič se ne zgodi samo od sebe. Mi smo to od nekdaj razumeli, in če nismo imeli občinstva, smo to sprejeli kot izziv in smo delali na tem, da bomo še boljši. Bistvo je, da vztrajaš in iščeš nove pote, pa se bo slej ko prej nekaj odprlo.
ROCKER.SI: Recimo, da sva optimistična.
URŠA MIHEVC: Če delujejo neki zakoni (smeh). Če sva optimistična in bo dobro premagalo zlo!
ROCKER.SI: Kam se umakneš od glasbe?
URŠA MIHEVC: Trenutno mi pomaga balvansko plezanje, za katerega me je navdušil brat, ki je izredno dober plezalec in alpinist. Drugače pa rada spim in sanjarim, če imam čas (smeh). Dnevno odplavanje v scenarije, takšna sem bila že kot otrok. Zelo rada se umaknem tudi v hribe in v naravo. To je zelo klišejski odgovor, kajne (smeh)? Ampak res, pri plezanju pozabim na čisto vse. Lepo je samo “biti”.
