Ta glas. Ta pojava. Prikazen. Je kot fantom, ampak ne iz opere, kajti tokrat se je v Ljubljano vrnil z intimnim akustičnim koncertom, na katerem ga je spremljal mali pariški godalni kvartet. Navdušil je že pred dobrim letom in pol na isti lokaciji v Kinu Šiška, ampak glas se je hitro širil. O prikazni. Če smo takrat še vsi nemo strmeli v njegovo briljantnost, smo tokrat vedeli, kaj lahko pričakujemo. Publika je že od prve skladbe naprej bučno pozdravljala vsak njegov glas, ton ali besedo. Glasba je zopet transformirala.
Izjemen britanski pianist, gledališčnik, celo voditelj. Njegova prezenca je tako močna, da jo čutiš petdeset metrov stran. Karizmo. Resnično sem mnenja, da so nekateri rojeni izven našega časa. V prvi vrsti ni bilo dvignjenih rok, v želji da bi se ga dotaknili, kot to velikokrat vidimo na rock koncertih. Kot bi bila med nami in njim nekakšna navidezna ovira ali kot da bi se ga celo malce bali. Nepredviljiv je. Markantnež. Nikoli ne veš, kaj bo storil, na odru pa se počuti povsem domače in z veseljem pove kakšno zgodbo o svojem življenju. Kako je životaril in igral na ulicah. Iskal je smisel. Če bi imel kult, bi mu sledil. Je kot izbrani mesija.
Ampak na nek način ga že ima; to je polna dvorana privržencev. Ko poje, nastopa in pridiga, so oči izbuljene in usta odprta, potem pa sledi močan aplavz. Letos je bil še boljši kot v prvem nastopu, to pa predvsem po zaslugi močne spremljevalni zasedbe, ki so odlični inštrumentalisti in so tudi sami navduševali s klasično glasbo, ki je sevala in njihovih violin, čela in kontrabasa. Še improvizirali so, ko je Benjamin nenapovedano začel igrati novo skladbo v čast Ljubljani. “Hvala Ljubljana” je prepeval in kazal svoj talent ter hvaležnost za tako topel sprejem. Mislim, da ni mogel verjeti, kako zelo ekstatični in glasni smo bili. To je nekaj najlepšega, ko takšen zvednik, ne more doumeti. Hvaležen je za priložnost, ki mu jo je dalo življenje, saj je začel iz nič. Veliko lahko razberemo iz njegovih besedil, ampak Benjamin je dejansko začel iz pepela. Iz trpljenja, in kot pravijo, trpljenje rado rodi veliko umetnost. V majhni sobici v Parizu – kot je povedal v kratki zgodbici – je osamljen in žalosten ter razočaran nad svetom skomponiral prvo pesmo z naslovom ‘Cornerstone’. In takrat se je prerodil.
I am alone in a box of stone
When all is said and done
As the wind blows to the east from the west
Unto this bed, my tears have their solemn restI am lonely, alone in a box of stone
They claim to love me but they’re all lying
I’ve been lonely alone in a box of my own
And this is the place, I now belongIt’s my home, home, home, home home home home home
It’s my home, home, home, home home home home homeIt wasn’t easy getting used to this
I used to scream
It’s not true, that it’s only when the door is locked
That nobody enters
‘Cause mine had been open till your demise
But none had come, well who am I
What have I done, what have I done?
Ta človek je z drugega planeta. Mora biti. Že način, kako govori in se premika po odru. Njegova visoka pričeska. Unikaten in mi smo hvaležni, da smo imel priložnost poslušati v drugo. Ko ga človek zasliši, ni nič vek tako kot prej. Glavni razlog je v tem, da so njegove pesmi čutne kot je tudi njihova izvedba. Je kot megafon za svoja doživljanja in vsak prisoten v dvorani je za trenutek prevzel ta občutenja. Delček njega smo vzeli zase. Ampak niti dva nastopa nista enaka, to je bilo čutiti tudi v Ljubljani, kjer se je že pokazal, pa čeprav takrat še mogoče malo bolj zadržan. Zdaj je dokončno ugotovil, kakšno poslanstvo ima, njego nastop pa je poezija. Predstava. Umetnost. Dar.
Več o glasbeniku
Po nedavnih turnejah po Veliki Britaniji in ZDA z Davidom Byrnejem je edinstveni Benjamin Clementine najavil posebno, enkratno serijo akustičnih nastopov po Evropi. V maju in juniju 2019 bo tako moč videti njegove strastne glasbene poslastice, ki bodo tokrat še posebej unikatne, saj bodo to intimni akustični nastopi. Edinstveno živo doživetje z naslovom An Evening With Benjamin Clementine & His Parisian String Quintet bo na odru podprlo pet francoskih glasbenikov, vključno z Barbaro Le Liepvre na violončelu. Clementine bo v družbi godalcev izvajal pesmi z njegovih dveh kritično priznanih albumov, leta 2015 izdanega prvenca At Least For Now, za katerega je prejel nagrado mercury, ter druge plošče I Tell A Fly iz leta 2017, s katero je nadaljeval uspeh prvenca. NPR ga je okronal za “glasbenega Georga Orwella za naše čase.” Poudariti velja, da je za maj in junij napovedal zgolj 24 koncertov, eden izmed njih pa bo tudi 17. maja v Kinu Šiška, kjer je že leta 2017 brez težav razprodal koncert.
Je 30-letni rojeni Londončan, ki ga imajo za enega največjih poetov in najizvirnejših glasbenikov svoje generacije. V mladih letih je igral kitaro po ulicah Pariza, kjer je izoblikoval tudi svoj slog. Njegov glas je mešanica Edith Piaf in Nine Simone, za klavirjem pa deluje kot novodobni Ray Charles. Njegov glasbeni slog je svojsko unikaten, glasbeno razburljiv in nepričakovano navdušujoč. V pesmih obravnava življenjske tegobe, hkrati pa ostaja poetičen, meša ljubezen in melanholijo ter s sofisticiranimi lirikami podira tradicionalno strukturo pesmi in odkriva lastno inovativno glasbeno ozemlje.
Je prejemnik prestižne britanske nagrade mercury in francoskega grammyja, Francozi pa so mu februarja letos podelili tudi viteški naziv za njegov prispevek k umetnosti. Britanci ga imajo za eno najvplivnejših britanskih osebnosti, časopis The New York Times pa ga je označil eno od oseb, ki so pustile nezgrešljiv pečat na kulturnem področju.
