DRONE SOCIETY: ‘Glasba je sredstvo, s katerim lahko ujamemo trenutek’

Drone Society (Foto: Vita Orehek)

Drone Society je petčlanska indie rock’n’roll skupina iz Ljubljane.

Posrečen rezultat eno-nočne avanture zasedb The Killers in Arctic Monkeys igra dinamičen indie-rock z melodijami, ki zadanejo tako globoko, da mejijo na pop. Svoji prvi skladbi, izdani 3. marca, so dali naslov ‘London’. Za produkcijo in miks je poskrbel Rok Kokošinek, neuradno šesti član zasedbe, pod mastering pa se je podpisal Matej Pečaver. “Napisana je bila pred štirimi leti, takrat je bila romantična balada. Skozi čas se je njen pomen spreminjal. Zgodila se mi je bivanjska kriza in London je bil zame krik po svobodi, gremo ven, gremo nekaj naredit,” so povedali ob premieri na Valu 202.

Da bi izvedeli več, smo jih povabili na pogovor.

Žan Koprivec Perjet (vokal)
Robi Glač (kitara)
Rok Šenk (kitara)
Tilen Jan (bas)
Robi Buh (bobni)

“London je težnja po svobodi. Je iskanje delov sebe, ki ostajajo skriti tisoče kilometrov stran. Hkrati pa realizacija, da čar življenja ni v cilju, temveč v poti, ki nas vodi tja. Dandanes predvsem mladi na odnose gledajo kot na potrošni material, jutri si lahko kupim nov telefon, pa tudi menjam partnerja. Na Tinderju je na neki način kvantiteta odnosa pomembnejša od kvalitete.”

– Žan Koprivec Perjet


ROCKER.SI: Lep pozdrav, druščina. Za Drone Society sem slišal že pred leti, ko ste imeli nekaj koncertov in vam je šlo kar dobro. Potem pa ste prekinili z delovanjem, drži?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Zasedba se je sestavila zelo spontano. Robi je prišel do mene z idejo, da bi zagnala glasbeni projekt, v katerem bi bil on vodilni, a smo kasneje ugotovili, da je bolj naravno, če jaz pojem. Tako se je začela oblikovati postava. Zraven sta bila tudi Jan iz Joker Out in Martin, ki je kasneje šel v fotografijo in video, zato nekako nismo prišli do skupne note, na kateri bi lahko nadaljevali. Šli smo na Špil ligo, odigrali nekaj koncertov, potem se je ustavilo.

ROCKER.SI: Žan, si že takrat delal z zasedbo Regen, ali je do sodelovanje prišlo kasneje?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Ideja dronov je od nekdaj obstajala. Regen je nastal, ker sem spoznal pevko in sem želel okoli nje postaviti bend. Droni pa so letali naokoli. Ni šlo za kavzalno razmerje.

ROCKER.SI: Kako to, da ste obudili projekt z novimi člani?

ROBI GLAČ: Tista točka ponovnega zagona se je zgodila, ko sva z Lukom Mavričem, ki je bil en čas prav tako v zasedbi, začela delati na mojem materialu. Všeč mu je bilo, kar sem ustvarjal, zato sva se odločila za sodelovanje. Ker sva se v tistem obdobju povezala preko glasbe, ki sva jo poslušala, sva zlahka realizirala ideje, ki so nastajale sproti. Žan in Luka se takrat sploh nista poznala. Za sladbe s kitaro in vokalom, ki nama jih je Žan poslal, sva naredila aranžma. Na ta način smo ustvarjali.

ROK KOKOŠINEK: Eden od teh demo posnetkov je prišel tudi do mene, z Robijem se namreč poznava že od prej. Takrat sem bil na šoli za medijsko produkcijo in sem ravno iskal bend, da bi z njim delal v studiu. Ker mi je bilo slišano všeč, sem jih povabil k delu. Spomnim se, da smo avgusta imeli mesec dni vaj, na kateri smo postavljali ritem sekcijo in gradili strukturo posameznih skladb. Nato smo šli v studio in posneli bobne ter bas. Potem pa so prišle omejitve. Razkropljeni po različnih občinah smo obtičali.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Večina skladb je bila napisana že pred leti, veliko pa je še neslišanega. Pravi bend je nastal takrat, ko smo začeli z novo ekipo. Takrat smo dobili zvok, ki je distinktiven za Drone Society. Člani smo jaz na vokalu, Tilen Jan na basu, Robi Glač na kitari, Robi Buh na bobnih in Rok Šenk na kitari. Rok Kokošinek pa je z nami kontinuirano kot producent, piarovec in menedžer.

ROK KOKOŠINEK: Stric iz ozadja (smeh).

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Večina novih zasedb si predstavlja, da bo dobila izkušenega producenta, tipa Žarko Pak, mu predala material in bodo skupaj prišli do kvalitetnega izdelka. Mi smo pač izbrali malo drugačen pristop, in sicer izhajamo iz ideje, da je zasedbe Drone Society priložnost za mlade, ki si želijo delati. To je prostor za kreativne ljudi, ki so zagnani in imajo svež pogled na to, kaj naj bi bila glasba. Zrasli so z drugim načinom poslušanja glasbe. Ta zgodba se je začela pri Roku, nadaljevali pa smo pred kratkim pri snemanju videospota z Vito Orehek v vlogi režiserke. Ta videospot je bil čista “do it yourself” zgodba, kolikor pač gre.

ROCKER.SI: Kako to, da ste istočasno člani drugih zasedb, vpliva na Drone Society?

ROBI GLAČ: Čisto odvisno od tega, koliko energije ima posameznik. Na srečo se naša glasba razlikuje od drugih bendov, tako da nimamo težav. Če ustvarim indie komad, je namenjen za Drone Society, karkoli drugega pa koristim drugje.

ROCKER.SI: Se filozofije bendov med sabo razlikujejo? 

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Kot sem rekel, filozofija Drone Society je predvsem ta, da k sodelovanju vabimo ljudi, ki so vključeni v produkcijski proces, a so neobremenjeni in svobodni v načinu delovanja. Rok je diplomirani inženir, kar pomeni, da človek ve, kaj dela. Treba mu je zgolj dati platformo, da se dokaže in pokaže, kaj zna. Med sabo se poslušamo in na ta način ustvarjamo. Kar pa se tiče problematike “več bendov v enem”, se moram strinjati – tudi mene je na začetku to skrbelo. Spraševal sem se, če bo šlo na dolgi rok, a pri nas so v zasedbi le posamezniki, ki se želijo profesionalno ukvarjati z glasbo. To so profesionalci. Pogovarjali smo se o možnostih vaj, če bi lahko povečali frekvenco in ali je to sploh mogoče ob takem številu zasedbe. Argument je padel na mizo, da če bo treba, bomo vadili ob 4. uri zjutraj. Pomemben je odnos ljudi, ki jim glasba res toliko pomeni. Vsi čutimo to glasbo in si želimo delati.

ROK KOKOŠINEK: Vsi člani imajo cel kup kilometrov izkušenj. Pri vsaki novi izdaji je zato potrebno veliko manj časa, da izpade dobro. To je velik plus, ki bi ga rad izpostavil. Veze in poznanstva – vsak lahko nekoga pokliče. Ni težko dobiti pomoči.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Vsi imamo jasno predstavo, kaj si želimo doseči. Zavedamo se, da moramo po stopnicah. Ne bomo delali ovinkov. Želimo si pa kvalitetne glasbe, ki nam bo všeč in bo posledično všeč tudi poslušalcem.

ROCKER.SI: Spregovorimo torej več o zvoku, ki se mi zdi izrednega pomena. Rok, ko si dobil posnetke, iz kje si izhajal? Kako si se lotil dela?

ROK KOKOŠINEK: Demo posnetke sem najprej le poslušal. Kakšen teden dni. Že v tistih posnetkih, ki mi jih je Robi poslal, je bilo čutiti vpliv britanskega indie rocka, točno zvočno sliko pa smo postavili skupaj. Na vajah smo se veliko časa pogovarjali o tem, kam bi šli, točno po komadih, iz kje bi izhajali in iskali navdih. V bistvu se je dogajalo sproti, po občutku, ker se nikakor nismo želeli omejevati.

ROCKER.SI: Ste pa vseeno sledili ideji, kako so komadi zveneli v glavi Žana, ki je tudi glavni avtor? Ne moremo mimi podobonosti z zasedbo Regen, pa čeprav gre za rahel odmik od tistega zvoka?

ROBI GLAČ: Verjetno le zato, ker je Žan tudi sam pisal komade. Vsak avtor ima svoj slog pisanja.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: V zasedbi Regen nisem pisal besedil, le glasbo, medtem ko tukaj delam oboje. Tam sem bil bolj v vlogi producenta. Vedno ustvarjam iz tega, kar čutim, tako da so normalno prisotni podobni vplivi. Nedvomno se sliši, ne more biti drugače.

ROCKER.SI: Eden izmed ključnih elementov pri petju angleških besedil je izgovorjava. V tem elementu Žan res blesti, ker pri mnogih drugih se zelo hitro sliši, da gre za polomljeno angleščino, pri Drone Society pa izpade, kot da ste “tuj” bend. V tem primeru gre za pohvalo.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Hvala.

ROBI GLAČ: Mislim, da je bi to predpogoj. Njegovo petje je bil povod, da sva se zamenjala. Preveč koncertov sem pogledal na YouTube (smeh). Hitro sem spoznal, da je potrebna menjava, ker zakaj bi se jaz matral, če Žan to obvlada. Saj nisem pel slabo, ampak angleško govorim kot vsak drug Slovenec. Za glasbo je bila zamenjava pomembna. Dajmo delati glasbo, ki se ne sliši slovenska.

ROCKER.SI: To morate vzeti kot prednost, ne kot oviro, čeprav Val 202 preferira slovenščino.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Kolikokrat smo bili ta teden na radiu?

ROK KOKOŠINEK: Vsaj enkrat na dan nas zavrtijo.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Zrasel sem v okolju, ki je bil vsebinsko angleški. Za nas milenijce je bila glasba, ob kateri smo odraščali, angleška. Risanke tudi. Moja najljubša serije v mladosti je bila MythBusters. Ne spomnim se, da bi se kdaj učil angleškega jezika. Tega smo vsrkali vase. Naša generacija, se mi zdi, da dobro govori angleško. Lahko se poistovetimo z angleško kulturo. V Sloveniji je glasbena dobra dobra, a smo majhni, dokler smo mladi in imamo energijo ter zagon, si moramo upati in sanjati na veliko.

ROCKER.SI: Od glasbenih kolegov sem slišal, da si imel že pred leti izdelano idejo, kako priti v London? Ta ogenj še gori? Računaš, da ti bo uspelo z zasedbo Drone Society?

Želja je še vedno prisotna. Ko sva začenjala z Robijem, sva govorila, kako so z Lumberjack preigrali praktično vse odre po Sloveniji, a na neki točki pridš do konca. Če res hočemo od tega živeti in izživeti svoje sanje, imeti polno publiko in igrati pred razprodanimi dvoranami, potem se ne smemo omejevati. Moramo imeti usmerjen pogled v tujino.

ROBI GLAČ: Lahko bi vztrajali tudi pri nas, ampak pri nastopanju v tujini gre za dogodivščino. Težko vidiš svet, če se ne spraviš na pot! Tukaj je najprej pet dni službe, potem pa vikend, ko so koncerti. Biti mesec dni na poti, živeti od kruha in nutele, potovati in igrati – to je čisto nekaj drugega. Rock’n’roll življenje pomeni, da zafilaš to črtico, ki je med letnico rojstva in letnico smrti.

ROCKER.SI: Misliš, da bo zagnanost še vedno prisotna čez, denimo, deset let?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Upam, da nam bo do takrat že uspelo (smeh). Da bo zgodba že napisana.

ROK KOKOŠINEK: Za zdaj smo naivni (smeh).

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Pred leti, ko sem še delal v trgovini Music Max in sem redno srečeval tudi velika glasbena imena, sem na vsake toliko slišal komentar, zakaj vztrajam pri petju v angleškem jeziku. Češ da je dovolj očitno in se sliši razlika med mojim petjem in pevcem, ki mu je angleščina materni jezik. Vedno sem se strinjal, a sem si mislil, zakaj se pretvarjamo, da je angleški jezik last zgolj tistih, ki so rodni govorci. Angleščina je “lingua franca” in jo govori milijarde ljudi po vsem svetu. Tudi mi smo upravičeni, da ustvarjamo v tem jeziku. Ker je naš in ga soustvarjamo.

ROCKER.SI: Verjetno izgovorjava ni edini razlog, zakaj slovenskim bendom, z nekaj izjemami, ni uspelo v tujini, Kakšen je vaš pogled na kariero in ravnovesjem med naključjem ter načrtom. Koliko prisegate na eno ali drugo? Koliko ste si začrtali v naprej?

ROK KOKOŠINEK: Pomembno je imeti cilje, ampak predvsem kratkoročne.

ROBI GLAČ: Sledimo rokom za videospote in single. Več kot delaš, ne samo v glasbi, več priložnosti boš imel, da ti uspe. Sploh če si na pravem mestu ob pravem času. Če garaš bolj kot drugi, imaš večje možnosti, da boš na pravem mestu ob pravem času.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Še bolj kot to bi rekel, da si na tistem pravm mestu ob pravem času pripravljen reagirati. Mi kot Drone Society damo veliko na to, da smo pripravljeni vskočiti in kadarkoli odigrati koncert. Če se ponudi priložnost, smo tam. Nikoli pa ne veš, s kom se boš usedel za kavo naslednji teden. Hitro se lahko vse obrne.

ROK KOKOŠINEK: V zadnjih dveh letih ni bilo pametno delati načrtov. To se je poznalo tudi pri nas, ker se je vse skupaj odvijalo veliko počasneje, kot smo si želeli. Zdaj se odpirajo možnosti in imamo kratkoročne in srednjeročne cilje. Pripravljeni smo na delo.

ROCKER.SI: Koliko je pripravljene glasbe?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Pišem zelo kontinuirano. To je proces, ki se neprestano dogaja. Komadov za ta bend sem napisal že več kot dvesto. To ni stvar, ki se ustavi. Tudi, ko smo snemali, so se mi dogajale stvari, ki sem jih moral prevesti v glasbo, ki je iskrena in se zgodi. Nisem še ugotovil magičnega recepta za napisati skladbo. Zaenkrat je le filozofija, dajmo živeti življenje, ki je zanimivo in razgibano – vem, da se bodo zgodile stvari, ki me bodo potegnile vase in bom moral napisati pesem.

ROCKER.SI: Zakaj torej ‘London’ in ne katerakoli druga od dvestotih melodij? 

ROBI GLAČ: Ta je bil prvi posnet (smeh).

ŽAN KOPRIVEC PERJET: London je zame totalna izjava.

ROCKER.SI: Sovpada s tvojo vizijo.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Nastal je kot ljubezenski komad, ker sem bil noro zaljubljen v punco, ki se je kasneje preselila v Anglijo.

ROCKER.SI: Aha, zato hočeš v London?

ROBI GLAČ: Zalezovalec (smeh).

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Ne, odselila se je Bristol! Tudi za to mesto sem napisal skladbo (smeh). No, najprej je bil ljubezenski komad, a ko sem skladbo poslušal mesece kasneje, sem ugotovil, da ni več zgolj ljubezenski komad, ampak govori o tem, da si želiš iti nekam ven. Govori o bitki, ki jo imaš sam s sabo, ko se sprašuješ, če si upaš.

ROBI GLAČ: Ali zmoreš.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Točno to. Besedilo pravi: “I wanna get to London, to get home again”. Sprašujem se, ali sem doma tukaj ali tam.

ROCKER.SI: Sklepam, da si že bil v Londonu?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Ja, to je moje najljubše mesto. Živel bi tam, če bi se mi ponudila priložnost.

ROCKER.SI: Kaj pa vidva?

ROK KOKOŠINEK: Raje bi izbral Berlin.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Ljubljana je kot Berlin (smeh).

ROBI GLAČ: Jaz bi šel na Bali (smeh).

ŽAN KOPRIVEC PERJET: London mi je všeč, ker se lahko izgubiš med ljudmi. V Ljubljani te vsakdo prepozna, v tujini pa se lahko izgubiš sredi vrveža in postane irelevantno, kdo je okoli tebe. Toliko je ljudi in novih obrazov, da se zlahka izgubiš in vsrkaš utrip mesta.

ROCKER.SI: Premiero videospota ste priredili v Prulčku. Nekaj dni prej pa so odpravili ukrepe, kar je bistveno spremenilo zadeve, kajne? To vas je moralo razveseliti. Povejte, kako je bilo?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Top.

ROCKER.SI: Kaj vse ste pripravili?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Želel sem prirediti koncert ob predstavitvi videospota, ne zgolj zaigrati pesmi. Odigrali smo šest skladb in organizirali zabavo za vse, ki so delali z nami na tem projektu. Sodelovalo je skoraj štirideset ljudi. Samo zahvaliti smo se želeli vsem in jim pokazati, kaj so ustvarili. Edino pravilno se nam je zdelo, vse skupaj se je zgodilo zelo spontano, le pet dni pred koncertom smo prišli na plan z idejo. Izbrali smo datum, preverili če sploh imamo pravno podlago za koncert brez omejitev in šli v akcijo. To je bil prvi koncert, ki so ga v Prulčku organizirali brez omejitev. Publika je bila najboljša. Dejansko so poznali komade! Pa sploh še niso zunaj, le kolegom sem poslal nekaj demo posnetkov, da bi slišal njihovo mnenje, potem pa so ti posnetki očitno zaokrožili naokoli. Naslednji trenutek so pod odrom ljudje, ki znajo besedila. Vedno sem si želel točno to, da se ustvari stadionski moment in teče energija. Vseeno mi je, če v lokalu s tridesetimi obiskovalci, toda ta moment se mora zgoditi.

ROCKER.SI: Bi te potrlo, če bi bil slab obisk?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Verjetno ne, tudi takšne koncerte smo že imeli. Verjamem v zasedbo. Še nikoli nisem tako močno čutil, da se lahko naslonim na svoje sočlane. Na odru imamo krasno energijo. Ko vidim Robija, kako skače po odru, ni vrag, da ne bom tudi jaz skočil v zrak.

ROBI GLAČ: Ni vrag, všeč mi je ta besedna zveza!

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Kar naj govorijo, da nismo Slovenci (smeh).

ROCKER.SI: Vidi se, da vam je v užitek stati na odru.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Res je, čeprav iskreno sem imel pred leti veliko več adrenalina, preden sem stopil na oder, kjer se sicer počutim zelo domače. Zdaj že toliko časa nisem videl odra in imel priložnosti peti pred publiko, da sem razmišljal le o tem, kako si želim uživati. Včasih bi se obremenjeval, če bo ljudem všeč glasba. Mislim, da je publika začutila našo pozitivno energijo.

ROCKER.SI: Verjameš v nujno sporočilnost zasedbe in njenih izdelkov?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Ne znam delati brez sporočilnosti, za zasedbo in za posamezne skladbe. Komadi nastajajo iz občutkov, če pišeš iz sebe in si iskren. Ne gre na silo. Glasba je tvoja resnica, ki jo živiš je prav, da jo prevedeš za poslušalce. To je posel umetnikov, da komunicirajo, kaj se dogaja v kulturi in vzporedno preko njih samih. Želimo si vzbuditi občutke pristnega človeškega trenutka, o čemer govori tudi videospot. Glasba je sredstvo, s katerim lahko ujamemo trenutek. Način, kako si človek. Vsak se mora spomniti, kako odložiti stvari na stran in živeti v trenutku takrat, ko se dogaja.

ROCKER.SI: Zakaj niste izdali že več skladb? Kaj vam je prepričilo?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Treba je bilo počakati. Časi niso bili najboljši.

ROBI GLAČ: To, kar služiš, daš nazaj v glasbo. Tisto, kar ti glasba da, moraš dati nazaj. Za minimalno življenje ne potrebuješ veliko, če se pri drugih stvareh ne pretirava. Denar boš vložil v tisto, kar ti nekaj pomeni. Nisem v glasbi, da bi bil bogat. Mislim, bom bogat, toda ne z denarjem (smeh).

ROK KOKOŠINEK: Sprijazniti se je treba – na začetku je treba vložiti veliko časa in denarja.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Pri poplavi informacij in odsotnosti koncertov bi se komadi izgubili.

ROK KOKOŠINEK: Poleg tega traja, da komadi nastanejo. Ko je skladba spisana, takrat se šele začne.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Učimo se potegniti črto, kdaj smo zadovoljni s produkcijo. Vedno bi lahko bilo še boljše. Nekje je treba potegniti črto in reči dovolj.

ROK KOKOŠINEK: Resda prihajamo iz različnih žanrskih svetov, a se srečamo v britanskem indie rocku.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Rok je prišel do mene z idejo, da bi v ‘London’ vključili violine. Sam si tega nisem zamislil, niti si nisem predstavljal, kako bi zvenelo, a ko sem slišal zadnjo verzijo, sem ugotovil, da je imel prav (smeh). Dejansko zveni bolje. V tem je smisel. Če je dobro, je pač dobro.

ROCKER.SI: Bo sledilo tematsko nadaljevanje?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Sledeči singli bodo dopolnili, kar smo zastavili.

ROCKER.SI: Boste šli skozi vsa evropska mesta?

ŽAN KOPRIVEC PERJET: To je to, plata bo geografska (smeh)!

ROK KOKOŠINEK: Skladbe bodo žanrsko razgibane, a ker je naša prva plata, si lahko to privoščimo. Delamo na tem, sploh kar se tiče zvočne podobe, da bo vse skupaj povezano. Ni problematično, če se komadi žanrsko razlikujejo, dokler ne izpadejo kot naključni.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Skladbe, načrtovane za prvo plato, so nastale v istem časovnem obdobju. Zgodbe so povezane in se dopolnjujejo. Vsebinsko imajo smisel. Pomembna pa nam je tudi vizualna podoba, torej videospoti, s katerimi bomo dopolnjevali glasbo kot serija Black Mirror. Vsak del zase, a deluje kot celota.

ROCKER.SI: Všeč mi je, kako si rekel “za prvo plato”. To mi pove, da se ne mislite ustaviti tukaj.

ŽAN KOPRIVEC PERJET: Pripravljen imam vrstni red treh albumov – točno kako gredo komadih! No, seveda lahko pride do sprememb, sploh ko bodo komade v roke dobili ostali. Dopuščam prostor za ljudi, s katerimi delam, ker jim v celoti zaupam. Ampak gre se za to, da gledamo v prihodnost.

ROCKER.SI: Hvala za pogovor! Vse dobro in se vidimo na naslednjem koncertu!