ZKP RTV Slovenija ob 70-letnici Ljubljana Festivala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Prvi program in Festivalom Ljubljana izdaja dvojni album legendarnega kantavtorja, publicista, prevajalca in založnika Tomaža Domicelja, ki se je s skladbami, kot so: ‘Slovenskega naroda sin’, ‘Danes bo srečen dan’, ‘Kamionar (Žena, jutr ‘mam furo spet)’,’ Zbogom, sin’, ‘Jamajka’, ‘Avtomat’ in ‘Življenje je lepo’, zapisal v DNK vsakega Slovenca in Slovenke.
O albumu ‘Jubiljel’
Za album z naslovom ‘Jubilej‘ je Domicelj izbral delček akustičnih nastopov, ki jih je v sedmih letih šestkrat nanizal na treh prizoriščih Ljubljana Festivala. Tomaž je repertoarje sestavljal tako, da so se v vsej širini pokazale tudi najbolj skrite uličice njegove besedno-glasbene poti: njegova ostrina, s katero je nastopil že prav na začetku svoje kariere, a tudi njegova toplina, ki je bila na voljo vsem tistim, ki so si vzeli čas. Domicelj ni nikoli skrival, da ‘tudi možje včasih jočejo’, čemu tudi bi – bil je dovolj samozavesten avtor in izvajalec, ki nikoli ni kompromitiral svojega glasbenega izraza samo zato, da bi ‘izdeloval uspešnice’.
Prav zato njegova pot še vedno vodi naprej in te pesmi ostajajo ponarodele in priljubljene. Ker niso bile šablonske in umerjene na prva mesta lestvic, so pa tja prišle, ker so bile dobre. Kar tudi nekaj pove o dolgoživosti in integriteti. Velik užitek je bil na pričujočih koncertih, ki jih je zvesto snemala ekipa Radia Slovenija, slišati Tomaža v najbolj intimni različici; a čeprav se je odločil, da bodo ti nastopi za tiste, ki jim ni do vpitja ‘Kje so roke?’, da bodo sprehodi po ustvarjanju in resnem spogledovanju s pesmimi, ki ‘stojijo na posebnih mestih’, ni nikogar odganjal, celo vabil je posebej izbrane goste, ki so s svojim prispevkom dopolnili njegovo vizijo zvenenja in sporočanja. Vsak koncert je imel torej dodano zvočno podobo, izbrano tako, da je sodila v koncept posameznega večera; od prvega leta 2015 z Ladom Jakšo do najbolj nedavnega leta 2021 s Primožem Grašičem, vmes pa so prišli in odšli tisti, ki so bili ali postali integralen del njegove zgodbe.
In če že govorimo o konceptih, je Tomaž te koncerte poimenoval ‘Akustike‘ … z dodatkom; prvi trije so bili ‘Čiste akustike‘, nato ‘Akustike na novo‘, pa skoraj akustični … Na njih je preizkušal tako čisto ‘slečene’ kot na novo preoblečene pesmi; take, ki niso nikoli zares dobile pravih akustičnih oblik, in tudi take, ki so jih, pa so jih zdaj drugače, z dodano vrednostjo novega aranžmaja in novega pristopa v zreli dobi, ko tudi sam ustvarjalec sporočila svojih pesmi izpred let dojema drugače večplastno kot svojčas, jim doda patino, jih ponese z novo izkušnjo … In vanjo sodijo tudi iskrivi monološki pasusi, ki so na koncertih Tomaža Domicelja posebno doživetje, album na pot pospremlja glasbenik in publicist Matej Krajnc.
13. julija ob 21. uri bo Domicelj ob spremljavi akustičnih kitar in orglic ponovno v ‘butični’ maniri prevzel magično prizorišče Peklenskega dvorišča Križank, pri čemer se mu bo tokrat prvič pridružila tudi gostja, Tinkara Kovač. Na lanskem koncertu Skoraj akustika je z eno samo pesmijo, Domiceljevim prevodom pretresljive filmske pesmi La vita è bella (Življenje teče še naprej), nenapovedano prevzela občinstvo v preddverju Križank, letos pa bo njen prispevek vsekakor precej daljši.
