Čeprav je nekdanja Jugoslavija svetu ponudila kopico rock in metal izvajalcev, jih je malo ostalo aktivnih več kot štiri desetletja. Tako v smislu nastopanja kot snemanja novega materiala. Eni takšnih so tudi Divlje Jagode, ki letos praznujejo svojo 45-letnico, katero bo pospremil tudi izid novega albuma. Prvega po letu 2020, ko je luč sveta ogledala zbirka starega in novega materiala Jukebox. Poleg tega so praznovanja so v zasedbo ponovno pripeljala tudi izvornega pevca Tonija Jankovića, kar še dodatno povečuje težo praznovanj.
V sklopu (upajmo, da dokončnega) postpandemskega prebujanja glasbene scene so se praznovanja ustavila tudi v Ljubljani. V prostorih Publika Bara, kjer je zasedba nastopila nekaj po 23. uri. Čeprav je predkoncertne debate pred prizoriščem zaznamovalo predvsem negodovanje v slogu: “Upam, da Zele ne bo preveč težil z baladami,” je bilo nadaljevanje vse prej kot takšno. Že uvodna ‘Motori’ je nakazala dobro razpoloženje zasedbe, ki se je v nadaljevanju večera navkljub rahlim začetnim težavam z zvočniki samo še stopnjevalo. Verjetno največji uspešnici skupine sta sledili ‘Metalni radnici’ in ‘Nemam ništa protiv,’ ki sta dokončno potrdili potek večera. Torej, hektični prehod skozi vseh 45 let zasedbe. Ob čemer velja izpostaviti prispevke klaviaturista Damjana Deurića, ki je skladbe spravil na nov nivo. Skladbi s samostojnega singla iz leta 1979, ki je svojo pot našla tudi na Jukebox, so sledili ‘Čarobnjaci.’ Zlati standard jugoslovanskega heavy metala, o učinkih katerega mi verjetno ni potrebno izgubljati besed. Glasno odobravanje, kar je dobro delo tudi kitaristu Lipovači, ki je tekom večera publiki večkrat vrnil kompliment.
V nadaljevanju večera smo lahko slišali tudi ‘Dobrodošla ljubavi’ in ‘Sve iz inata,’ razgibano petje katere je izpostavil tudi pevec Livio sam. In čeprav mi ta pri starem materialu sprva ni preveč sedel, moram priznati, da postaja Berak odličen vezni člen med različnimi erami skupine. Morda so svoje naredila tudi leta, a po tretjem srečanju z bendom, je pevec zvenel boljše, kakor v Zagrebu pred Deep Purple oziroma v Kranju leta 2019. Bend prav tako ni pozabil na kultni ‘Autostop’ s svojega drugega studijskega albuma Stakleni hotel (1981). Če ima kdo slučajno težave s pretiranim ponavljanjem naslova, naj obišče kakšen koncert. Gre namreč za odlično priložnost za vključitev publike, kar je bend tudi naredil, in poskrbel za vnovično glasno odobravanje.
Po ‘Kap po kap’ in Zeletovi nesporni potrditvi, zakaj je eden največjih kitaristov z Balkana, je napočil čas za posebnega gosta. Tonija Jankovića, s katerim se je skupina odpravila globoko v preteklost. Pri čemer ni zadnji niti najmanj skoparil s svojim občutkom za interpretacije. Že takoj na začetku seta smo tako dobili ‘Potraži put,’ za njo pa akustično nadaljevanje v obliki ‘Kako si topla i mila’ in ‘Krivo je more.’ Zares neverjetno. Čez koliko različnih obdobij so šle Jagode in prav pri vsakem je bil pevec tisti, ki je zaznamoval njihovo podobo.
Koncert je nato znova prešel na elektriko. Prva se je v nizu znašla ‘Ulica na lošem glasu,’ kjer se je znova potrdila Berakova univerzalnost. Dueti med slednjim in Janovićem so zagotovo nekaj, k čemur bi bi morala skupina v prihodnosti še bolj strmeti. Podobno bi lahko tekli tudi za ‘Vodarica’ in ‘Želim da te imam,’ med kateri je bend pretkano umestil dolgo neizvajano ‘Čekam da sunce zađe.’ Iz Tonijevega programa velja omeniti tudi ‘Jedina moja.’ Bendov prvi veliki hit, ki tudi po vseh letih še vedno uspešno kljubuje zobu časa. Pri čemer lahko še dodam, da so v prostoru, časom primerno, ob njegovi izvedbi namesto vžigalnikov zasvetili telefoni.
Druženja z Jagodami si ne gre predstavljati brez ‘Let na drugi svijet’ in ‘Ciganka,’ ki sta potihoma začeli najavljati konec rednega dela. Prihod pesmi ‘Divlje jagode,’ s katero je bend vrnil na začetek svoje glasbene poti. Seveda pa ni šlo brez “presenečenj,” kajti rednemu delu je sledil še dodatek. V njem je bend znova udaril z vso silo in poleg ponovitve ‘Motori’ nanizal še nekaj dodatnih kultnih klasik, kot so ‘Morison,’ ‘Đavolji grad’ in ‘Šejla.’
Divlje Jagode so v dobrih dveh urah in pol opravile zavidljivo dober pregled kataloga. Bisere iz Tonijeve dobe, kar je veljalo za nekakšen vrhunec večera. Heavymetalske klasike iz Alenovih časov in kopico stvaritev iz vmesnih obdobij. Seveda bi lahko skupina dodala tudi kaj iz medvojnih časov in še kaj. A tako pač je – vsi okusi ne bodo nikoli zadovoljeni. Sploh ne s tolikšnim katalogom!
Foto: Vito Stričević
