BORDO: ‘Medzvezdje’ (2018)

Naslovnica albuma 'Medzvezdje'

Gre za nov svet karizmatičnega pevca, ki smo ga vzljubili kot predstavnika zasedbe ‘The Tide’. Ta bo potreboval še nekaj časa, da si nabere večji krog sledilcev, ampak vse dobro rabi čas in njegova glasba presega okvirje lokalne glasbene scene. Kriminal bi bil, če ne bi prodrla na širši trg. Od nastanka prvih singlov ‘Odplešiva’, ‘Predaleč za nas’ in vse do danes, ko se je na radijske valove lepo zasidrala že peta skladba ‘Lai Lai Svet’ v produkciji Petra Penkota, je napočil čas, da Tomaž predstavi svoj novi album z izredno dobro dodelano vizualno podobo. Vanj je bilo vloženo veliko truda in premisleka, skladbe pa so me ob vsakem naslednjem poslušanju vedno bolj prevzele in impresionirale.

Pri skladbi je pomembno, da se avtor zaveda, kakšne so njene zmožnosti; do kam jo lahko ponese in do kam jo lahko raztegne, olepša, nakiči. Včasih so najlepše melodije tiste najbolj minimalističe in preproste. Tega se album ‘Medzvezdje’ še kako dobro zaveda. Kjer pa zataji glasba (kar se zgodi res redko), bistvo podprejo besedila, ki so napisana v slovenskem jeziku, izkušena, zrela in poglobljena.

1. Zvezde v mlaju

Najlepša pesem nas počaka že na začetku. V čudoviti spremljavi klavirja in akustične kitare nas uvodna skladba, ki je tako čutna, da je na albumu tudi v živi izvedbi, vodi skozi udarne kitice, ki so hkrati intimne in univerzalne, saj se lahko v njih prepozna vsakdo. “Ti misliš, da vse je, izgubljeno za naju, prekrivaš, odkrivaš, se zbujaš v solzah za dva.” Lepo je, ko premišljeno besedilo z besedami slika občutek, kar je velikokrat že dovolj. Drži se nazaj in dovoli tudi glasbi, da nas vodi in usmerja. Lep nakazatelj tistega, kar prihaja, saj avtor pesmi dobro ve, kako prožne so njegove melodije. Zaveda se, da mora držati smernico, in četudi skladba ekskalira in se razvije, se hitro vrne nazaj na začetni akord, ki pomirja in boža dušo.

2. Predaleč za nas

Rokerski kumad, ki kaže plesni ritem in nudi opojni občutek. Bas pa strumno koraka naprej! “Delamo se mrtve, ko zrejo nam v oči. Hodi tiho, štej korake, kimaj z glavo in se ne obračaj. Zgubani obrazi nas vodijo v prepad.” Pesimistično in malce temačno besedilo, ki pa vseeno nakazuje na upanje. “Kaj pa, če se vse obrne?” in “V temi vsi ljudje smo iste barve!” Avtor priganja, naj se združimo, saj smo resno zašli. To pa zato, ker sanjati ne znamo in gledamo le nase. Ampak še je upanje!

3. Zakaj?

Najbolj udaren del albuma, ki se na ves glas sprašuje: “Zakaj ne znam drugam!?” Družbena kritika, ki napada “prazne besede prepolnih ljudi”, je čudovita v kombinaciji s saksofonom, ampak te skladbe je še lepše slišati v živo, kjer zares dobijo svojo formo in se izrazijo v celoti. Njihovi aranžmaji so unikatni, predvsem pa je zapomljiv vokal Tomaža Štularja, ki zdrži tako najnežnejše trenutke kot hreščeš krik “Zakaj!?” Še enkrat več se skladba perfektno zaveda, kje so stene njenega obstoja, nato pa se le še prepusti toku. “Dvigni se ti, da dvignem se tudi jaz!” Čeprav so solistični vložki včasih odveč, v tem primeru kombinacija basa in saksofona odzveni briljantno dobro, zaradi česar je škoda, da se pesem ne nadaljuje še naprej. Pohvaliti je potrebno tudi kvaliteten videospot.

4. Lai lai svet

Radijska uspešnica, ki se bohoti z videospotom mednarodno nagrajene umetnice Maruše Štibelj, je zasanjana balada zrelega avtorja, ki pravi, da bo danes njegov dan. Na ta dan bo priznal, da je le on. “Hvala za vse, solze in smeh!” Če do sedaj ni jasno, je največja odlika albuma ‘Medzvezdje’ ravno njegova raznolikost in raznovrstnost. Nobena skladba se ne ponovi in kljub podobnim aranžmajem vse ponudijo drugačno sliko. Brez jasnega refrena jadra dalje in nas pusti lačne za še več kitic, ampak vse dobro se mora enkrat končati. “Lai, lai, lai, lai, lai …”

5. Osamljen in bos

Tokrat z gostujočo na vokalu Tino Marinšek najbolj elektronsko podprta skladba ‘Osamljen in bos’ počasi razvija svojo temo. Idealna za zadnjo tretjino odličnega koncerta, da zasanja in odpelje na psihadelični izlet. Vedno glasnejša je in vedno več ima za povedati. “Ko vse prehitro gre, ko sam si med ljudmi. Ustavljaš svoj čas, da izveš … kdo si!” Ampak karkoli storiš, ne padi, ker drugače pademo vsi. 5/5 ocena za peto skladbo albuma, ki zaenkrat še nima negativne pripombe.

6. Odplešiva

Mogoče skladba, ki je najbolj na “prvo žogo” in je hrati zelo “catchy” in hitro poslušljiva. Komercialna, kar pa ni nujno, da je slabo, ampak vseeno pesem odstopa od ostalih in se mi iz tega razloga manj dopade. Nadaljuje pa ljubezensko tematiko: “Odplešiva sama drugam, odplešiva sama v stran, odplešiva sama drugam, v tisti kraj, v najin raj.” Brez saksofona, ampak bolj klasično rokersko obarvana ni slaba za šesto skladbo albuma, vseeno pa nas je avtor z ostalimi malce razvadil, zato ta hitro pade iz spomina.

7. Ujeta, 8. Obljubim in 9. Zvezde v mlaju (v živo)

In tako pridemo do poslednjih treh skladb, ki predstavljajo melanholični zaključek močne in konceptualne plate. Prijetno otožna je ‘Ujeta’, navduši pa predvsem ‘Obljubim’, ki je priredba znane viže skupine Radiohead, ampak avtor se ni mogel upreti, saj ga je klicala in vabila k sebi. Pri srcu mu je bila predvsem beseda ‘obljubim’ in hitro je bilo jasno, da je to nekaj, kar mora storiti. Zase in za svojega sina, saj mu je skladba spregovorila. Ujela ga je in ga poslala v medzvezdje. Morda je edina pripomba res ta, da ker so skladbe tako dobre in poslušljive, jih je na albumu pač premalo.