Slovenska rock skupina z nenavadnim imenom BO! je na sceni prisotna že nekaj let. Do danes so izdali tri albume z glasbo v slovenskem jeziku (Dirka za notranji mir 2012), Okrogli svetovi (2014) in KingKong (10. maj 2018). Fantje so nase opozorili predvsem v zadnjih dveh letih z gostovanjem na Izštekanih pri Juretu Longyki.
V prvih dneh lanskega leta so se zaprli med studijske stene in sočasno napovedali drugačne dimenzije slovenskega rocka na njihovi tretji plošči KINGKONG, ki je že na voljo v glasbenih knjižnicah Spotify, Deezer in iTunes. Številni komadi se že vrtijo na radijskih postajah, najbolj odmevna trenutno sta prva dva singla ‘Maska’ in ‘Drugi krog’, za katera so fantje posneli tudi videospot z mladim režiserjem Markom Pircom. BO!jevci takole komentirajo njihovo glasbeno pot: »Naš album z rockovskim naklonom je zdravilo za dušo. V zadnjih dveh letih smo vanj vgradili naše značaje, producent pa jih je uspel sestaviti v studijsko mojstrovino. Če povzamemo: nekje vmes smo postali odrasli.«
Boštjan Meh – vokal, Robi Kugler – kitara, Jurij Žohar – bas, Gregor Hrovat – bobni
ROCKER.SI: Kako ste? Če sem prav videl, v zadnjem času niste imeli veliko koncertov? Ali ste samo manj aktivni na družbenih omrežjih?
JURIJ ŽOHAR: Špilov ni! (smeh). Tako pač je, problem je priti zraven v sistem.
ROBI KUGLER: Vedno dajo prednost bolj ustaljenim skupinam.
BOŠTJAN MEH: To je enako kot v poslu, pa čeprav gre za glasbo, se gre za poslovne priložnosti. V resnici mi igramo glasbo, ki nam pomeni veliko, ampak vseeno je to posel. Enako je s koncerti.
ROBI KUGLER: Ampak ne glede na to, nismo črnogledi. Se ne pritožujemo.
ROCKER.SI: Napovedana Škisova tržnica, potem Komenda in Gora Rocka. Nov album imate zunaj. Je lepo biti član skupine Bo?
ROBI KUGLER: Do neba! Seveda, predvsem zaradi tega, ker igramo avtorsko glasbo. Glede na to, da imamo ob strani službe in privatna življenja, se je lepo družiti s prijatelji.
GREGOR HORVAT: Če ostaneš brez družine, imaš nadomestno (smeh).
ROCKER.SI: Zamenjali ste bobnarja, sedaj pa hitite novim uspehom naproti.
ROBI KUGLER: Za tretjo ploščo smo si kredit vzeli, da smo jo lahko posneli na tako visokem nivoju, sedaj pa odplačujemo ta jebeni kredit (smeh).
ROCKER.SI: Koncert skupine BO! bo! Moramo se ustaviti pri imenu, ki izraža optimizem in pozitiven pogled na svet, ki danes potrebuje upanje. Hkrati pa je nočna mora za iskanje na spletu? Ste si namerno škodovali?
ROBI KUGLER: Iz tega vidika smo zajebali (smeh).
JURIJ ŽOHAR: Veš kaj? Mi smo začeli takrat, ko internet sploh še ni laufal (smeh). Nismo vedeli, da bomo leta kasneje imeli probleme (smeh). Ampak bo prišel tak sistem, da bo ime BO! ven padalo kot reklame za Lidl. V to smo prepričani.
ROCKER.SI: Zakaj King Kong? Mogoče na kratko predstavite tretji album, za tiste, ki bodo vašo glasbo poslušali prvič?
JURIJ ŽOHAR: Srečali smo ga (smeh). Igrali smo v Kopru, kjer smo redni gostje. S šefom smo imeli žur in dejal je, da bo King Kong ter bo s helikopterjem pristal na Banki Koper. Po nastopu smo že vse spakirali in smo se odpravljali proti domu, nakar nas je poklical nazaj. Vse smo zložili nazaj ven, na oder in odigrali še en koncert. Šli smo domov okoli pol osme ure zjutraj. Ljudi je bilo polno, tam se žura do jutra.
BOŠTJAN MEH: In temu človeku, Urošu Dežmanu, drugače pravijo King Kong. Naslov albuma je nastal zaradi šale.
ROBI KUGLER: In s tistim koncertom smo poplačali kredit za drugo ploščo (smeh). Takrat smo prišli na nulo (smeh).
JURIJ ŽOHAR: To se zgodi enkrat v življenju, da nekdo zahteva, da še enkrat odigraš koncert.
BOŠTJAN MEH: Ampak, če ga na kratko predstavimo, je treba najprej povedati, da je bil proces snemanja čisto drugačen. Ideje so bile podobne, ampak dozoreli in zrasli smo. V zasedbo je prišel tudi “peti član”, producent Dejan Radičević. Njega smatramo za petega člana, čeprav …
ROBI KUGLER: Čeprav smo morali zaradi njega vzeti kredit… (smeh).
BOŠTJAN MEH: Dober producent stane in takšnih je v Sloveniji zelo malo. Razlika med albumi je v dveh razlogih; zato, ker dozorevamo in ker imamo producenta. Sem že delal s takšnimi producenti, ki so uničili skladbe. Producent lahko skupino pokoplje, ampak nas je Dejan spravil na višji nivo.
ROCKER.SI: Ste kdaj igrali za manj kot deset ljudi?
BOŠTJAN MEH: Enkrat je bilo v Mozirju, ampak smo kar igrali, kot da jih je bilo dvesto. Bila je zanimiva izkušnja, ki se nam je zgodila prvič. Tistih deset je bilo sicer tam z razlogom. Težava je bila v tem, da je bila to hala za tri tisoč ljudi (smeh). Organizacija in promocija sta bili slabi, čeprav mi smo bili zadovoljni. Smo dobili denar (smeh). Smo pač prej končali in smo imeli več časa za alkohol (smeh).
ROCKER.SI: Niste se odločili za sodelovanje z glasbeno založbo, raje ste ubranili svojo pot?
ROBI KUGLER: Bili smo na razgovoru, ampak tam veljajo kapitalistični pogoji. Zahtevajo vse, dajo pa bolj malo, zato smo se odločili, da gremo naprej sami. Mogoče bi imeli kakšen novinarski članek več, ampak premajhni smo, da bi nam zagotavljali kaj več. Koncertov sploh ne.
ROCKER.SI: Prodaja CD-jev na eni strani ne šteje več toliko, po drugi je album verjetno merilo skupine?
GREGOR HORVAT: Lepo je imeti nekaj v roki. Ko se skupina predstavi, ponudi album, čeprav smo se mi tokrat odločili za bolj inovativen pristop; usb ključek. Čez deset let bodo albumi samo še na “cloudu”, res pa je, da so vinilke vrnile.
Foto: Uradni FB profil
ROCKER.SI: Tri plošče imate, bi lahko razdelili delovanje skupine v tri faze? Ali je vse samo en sklenjen krog?
ROBI KUGLER: Bile so tri zelo različne faze. V prvi smo uporabili mnogo skladb, ki jih je Boštjan imel že prej. V drugo ploščo smo šli kot skupina in smo se v studio odpravili kot lastni producenti. V tretje pa smo imeli producenta, ki je spremenil celoten proces snemanja.
ROCKER.SI: Kakšen je vaš odnos do substanc v glasbi, glede na to, da je dosti znane glasbe nastalo ravno v obdobjih eksperimentacije? Kdo je največji žurer v skupini?
BOŠTJAN MEH: Nekaj je na tem, ampak ne moremo pa igrati po litru šnopsa. Bi igrali, ampak zelo slabo. Politiki se veliko bolj drogirajo kot rokerji (smeh). Mi moramo imeti fokus kot olimpijski zmagovalec! Moramo biti pri sebi, medtem ko se je včasih govorilo, da je v politiki veliko “črtic”. V rock glasbi oziroma v našem krogu ljudi tega ni. Postali smo nedolžne mucice. Drogiramo se le z glasbo.
JURIJ ŽOHAR: Imamo družine in ne moremo si privoščiti, da bi dopoldne ležali (smeh).
ROBI KUGLER: Potem denarja ni, če si zadet na odru (smeh).
JURIJ ŽOHAR: Boštjan je največji žurer, potem je Robi, jaz in nato Gregor (smeh). Lahko pa gremo v drugo smer. Vsi smo enaki (smeh). Enkrat je eden kisel kot kumarica, drugič pa nekdo drug (smeh).
ROCKER.SI: Ampak pazite drug na drugega.
JURIJ ŽOHAR: S pločnika poberemo tistega, ki pade. Na koncerte hodimo štirje tja in štirje nazaj (smeh).
ROCKER.SI: Kakšen pogled imate na pisanje tekstov? Je pomembno, da tekst piše vokalist, se pravi tisti, ki jih poje. Kaj pa če tekste skupini piše tretja oseba, ki sploh ni v skupini?
BOŠTJAN MEH: Lahko bi pel tekste, ki niso moji, ampak bi bilo čisto drugače. Lahko je celo bolje, v večini primerov pa se bistvo izgubi. O tem veliko razmišljam in ne morem ti dati odgovora. Bolj me navdušujejo ljudje, ki tekste napišejo in zapojejo.
GREGOR HORVAT: V klasični glasbi nenehno izvajajo material, ki je nastal stoletja nazaj. Lahko izvajaš tuj tekst, ampak ne moreš vedeti, kaj je avtor točno mislil in čutil. To je tista razlika.
JURIJ ŽOHAR: Tisti, ki si tekstov ne pišejo sami, in pri nas točno vemo, kateri to so, na dolgi rok ne morejo uspeti. So muhe enodnevnice. Tekstopisec je gonilna sila skupine, mi smo tam samo, da ga podpiramo in mu pomagamo prenesti sporočilo.
ROBI KUGLER: Jaz ponovno gledam iz finančnega vidika. Mi smo dovolj zapravili že za producenta, ne potrebujemo dodatnega kredita še za tekstopisca (smeh).
ROCKER.SI: Vas moti, da so organizatorji pozorni na “všečke” in oglede?
ROBI KUGLER: To ni edino merilo za uspešnost skupine.
BOŠTJAN MEH: Kompromis je vsekakor pomemben, ampak mora pa biti uspeh. Ker če ni tega, potem lahko igraš sam zase v garaži in postaneš star hipi (smeh). Jaz bi sporočil bralcem, da naj ohranijo otroka v sebi. Igranje je v resnici ravno to; igranje. In mi ohranjamo otroka v sebi.
ROCKER.SI: Kaj je za vas merilo za uspeh v glasbi?
BOŠTJAN MEH: Meni uspeh pomeni, da ljudje na koncert pridejo v majici skupine BO! Da poznajo naše tekste in da pojejo zraven. To mi pomeni, da smo uspeli. Petindvajset let nazaj si nisem mislil, da bomo na tej točki.
JURIJ ŽOHAR: Mi smo že uspeli, ampak drugi še ne vedo (smeh).
