Verjetno ena najpopularnejših glasbenih zasedb, ki so kdajkoli hodile po balkanskih tleh, Bijelo Dugme se je leta 1980 znašla v zanimivem položaju. Novo desetletje in Titova smrt nista naznanila zgolj vstopa v novo obdobje nekdanje skupne države, ampak tudi menjavo glasbenih trendov. S težkimi klaviaturskimi zvok zaznamovan hibrid folka in rocka je začel nadomeščati novi val. Zvrst, v kateri sta se odločila preizkusiti tudi Goran Bregović in tovarišija. Bandov peti studijski album je izšel 12. decembra 1980, posnet pa je bil med oktobrom in novembrom istega leta. Deset skladb dolg album je vseboval tri različne naslovnice.
Pregled skladb
Albumova prva polovica vsebuje sledeče skladbe ‘Doživjeti stotu’, ‘Lova’, ‘Tramvaj kreće (ili kako biti heroj u ova šugava vremena)‘, ‘Hotel, motel’ in ‘Pjesma mom mlađem bratu (iz Niša u proljeće ’78)‘. Zanimiv začetek poti, s katere velja izpostaviti prvo, tretjo in četrto postajo. Metamorfoza, narejena pravilno. Tako z vidika stvaritve radijskega hita (naslovna skladba) kot tudi globokih rezov. Častno omembo si zasluži tudi ‘Lova’, ki pa ne doseže tistega, kar si je (verjetno?) zamislila zasedba.
Drugi polčas začenja ‘Čudesno jutro u krevetu g-đe Petrović’. Vnovičen dokaz uspešnosti preobrazbe. ‘Mogla je biti prosta priča’ ne sledi poti svojih predhodnic. Zanimivo, vendar preveč plitvo in enodimenzionalno. Nastali zdrs ostane nepopravljen tudi s prihodom ‘Ha, ha, ha’. Boljše, a še zmeraj slabše kot v prvem polčasu. Podobno bi lahko rekli tudi za ‘Zažmiri i broj’ in ‘Pristao sam biću sve što hoće’.
Pri omembi Doživjeti stotu ne moremo govoriti o izdelku, ki bi na novo osmislil čas Bebekove ere, saj je mašil enostavno preveč. Ne toliko v smislu šibkih skladb, kot v smislu hitenja. Mnoge skladbe namreč vsebujejo potencial, ki je na marsikateri točki ostal neizkoriščen. Ima pa plošča navkljub vsemu tudi lepo število svetlih trenutkov, ki poskrbijo, da album ne razpade na prafaktorje.
Ocena: 3/5
