Andraž Hribar je glasbenik, ki v svoja umetniška dela vloži veliko premisleka. Posledično so intervjuji z njim praviloma razgibani in poglobljeni ter v največje veselje za novinarja, ki ima čast govoriti z njim. Njegovi stavki se namreč zlahka pretvorijo v zapisane besede.
Pred koncertom v Kranju (Glasbeni večeri pod grajsko lipo pri Letnem gledališču Khislstein) smo mu postavili nekaj vprašanj o nedavnem singlu ‘Barčica’, ki je bil izbran za popevko tedna na Valu 202, poglabljanju v proces snemanja glasbe, svežem avtorskem gradivu in prihodnosti slovenske glasbe.
Za intervju iz lanskega leta, v katerem je spregovoril o rokerskem albumu ‘Čas je’, kliknite TUKAJ.
ROCKER.SI: Kako komentiraš uspeh singla ‘Barčica’? Je bilo vse skupaj malo nepričakovano?
ANDRAŽ HRIBAR: Nepričakovan je bil predlog za popevko tedna v tem času, ker smo skladbo izdali že nekaj časa nazaj. Besedilo je bolj primerno za prehod iz zime v pomlad, saj v pesmi avtor hrepeni po barčici in da se zima konča. Očitno je pesem potrebovala nekaj časa, da je našla svoje mesto. Med komentarji na družbenem omrežju sem opazil, da je bila pesem na radiu Maribor že dlje časa na prvem mestu njihove lestvice. Takrat ko je singel izšel, so jo začeli vrteti, na Valu 202 pa je trajalo malo dlje. Res sem bil vesel že samega predloga za popevko tedna.
ROCKER.SI: Te je kdo obvestil, da boš nominiran?
ANDRAŽ HRIBAR: Obvestila me je piarovka z založbe, v petek ob pol enajstih dopoldan. Nihče ni vedel tega prej, saj obvestilo o predlogih za popevko tedna pride ven šele tik pred zdajci, kar je tudi prav. Zelo sem vesel. Poznam tudi druga dva predloga, Sladico ft. Maya in Corti Collective. Težka izbira.
ROCKER.SI: Pred kratkim pa si tudi sam plul po morju z barčico.
ANDRAŽ HRIBAR: Pesem ‘Barčica’ dejansko govori o moji barčici. V lasti imam malo športno barčico. Bila je največja smešnjarija, ravno zaradi tega, ker sem obvestilo o predlogu za popevko tedna na Valu 202 dobil, ko sem bil na svoji barčici (smeh). Pozno popoldno proti večeru sem na družbenem omrežju zato objavil tisti sončni zahod. Zdelo se mi je prijetno in simbolično. Kaj pa vem, verjetno drugim ne pomeni kaj dosti, ampak dobil sem lep občutek, da se zgodbe povezujejo.
ROCKER.SI: Si od izida albuma ‘Čas je’ ustvaril kaj novega? Si po izdaji potreboval premor?
ANDRAŽ HRIBAR: Niti ne – verjetno sva se o tem že večkrat pogovarjala – ampak jaz ne potrebujem veliko premorov. Čeprav je album izšel že lansko leto, smo s snemanjem zaključili še veliko prej. Do takrat, ko plošča izide, sem jaz že v čisto drugih filmih. Včasih moram kar pošteno razmisliti in zadihati, da se vrnem v film tistega projekta.
ROCKER.SI: Si v teh novih “filmih” še vedno obdan s kitarskimi zvoki?
ANDRAŽ HRIBAR: Poglobljeno sem se začel ukvarjati s procesom snemanja glasbe. Ustvaril sem si še eno snemalno sobo in posodobil opremo v želji, da bi čim več naredil sam, s čimer bi ugotovil, natančno kateri zvok je tisti, ki ga slišijo moja ušesa. Na ta način bi lahko še več doprinesel. Prej se nisem veliko ukvarjal z zapisom zvočne podobe, saj me je vedno zanimala vsebina. Še vedno me zanima vsebina, ampak skušam narediti korak naprej v smeri zvoka. Zmeraj rinem naprej (smeh).
ROCKER.SI: Vedoželjen si.
ANDRAŽ HRIBAR: Tak sem (smeh).
ROCKER.SI: Glasbo jemlješ na način, da gre s tabo skozi čas. V kakšnem obdobju si trenutno?
ANDRAŽ HRIBAR: Lotil sem se projekta, ki me bo – mislm da – spremljal kar nekaj časa. Želim si posneti šopek priredb pesmi, ki so se me dotaknile, odkar sem bil otrok. Med njim je tudi ‘My Way’, denimo, pa čeprav je zelo znana. Vse te skladbe bom prevedel ter jih interpretiral na svoj način.
ROCKER.SI: Všeč mi je, da do zdaj še nisi izdal skladbe na temo COVID-19.
ANDRAŽ HRIBAR: Na nek način cel album ‘Čas je’ govori o tej tematiki (smeh). Opeva hrepenenje, da se nekaj konča in na novo začne. V prenesem pomenu. Ampak album je bil v resnici spisan mnogo prej, res pa je, da tematsko nosi kar nekaj pesmi, ki so napovedovale trenutno stanje. Filozofsko gledam na celotno situacijo, in sicer na način, da smo ljudje kot družba na nek način sami pripeljali k temu. Skrajno metafizično, pa niti ne po drugi strani, tudi realno gledano, z odnosom do okolja in eden do drugega smo prignali do tega. Ljudje danes dvomijo v znanost, si moraš misliti?! Podstat ni, da ne dobijo dovolj informacij, ampak da selekcionirajo v smeri, ki ni usmerjena k dobrobiti skupnosti, pač pa v smeri, ki odgovarja njim. Ta egoizem me skrbi.
ROCKER.SI: V karieri si nanizal kar nekaj hitov, ampak zagotovo imaš skladbe, ki so še “boljše” od tistih, ki so postale hit. Se ti zdi, da so določene skladbe dobile večjo prepoznavnost, kot si morda pričakoval? In obratno – so skladbe, za katere meniš, da bi si zaslužile večjo prepoznavnost?
ANDRAŽ HRIBAR: V živo igram tudi skladbe, ki jih nisem studijsko posnel. Ljudje jih želijo slišati.
ROCKER.SI: Zakaj jih nisi posnel?
ANDRAŽ HRIBAR: Ne vem, enostavno jim nisem znal uvrstiti. So bile pa določene pesmi posnete v živo na koncertu. Najbolj uspešne so bile tiste, s katerimi sem nastopal na glasbenih festivalih, ker so se tudi najpogosteje predvajale. Za uspešnico ti mora nekdo odstopiti medijski prostor.
ROCKER.SI: Meni je takšna skladba z naslovom ‘Da si še’.
ANDRAŽ HRIBAR: Meni tudi. Skoraj najljubša mi je na albumu, ki pa ni ravno “hitoiden”. Većkrat sem dobil občutek od drugih, kot da sem zaradi tega delal zaman, ampak močno verjamem v to, da mora glasba v prvi vrsti odgovarjati avtorju. Ne vem, zakaj bi ustvarjal glasbo, ki bi bila všeč vsem.
ROCKER.SI: Kakšno je življenje v Kočevju? Prebral sem, da so ti že leta 2013 podelili plaketo za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke nacionalnega pomena na področju promocije domačega kraja skozi prizmo kulture in glasbe. Od takrat si naredil še toliko dobrega …
ANDRAŽ HRIBAR: Kočevje je majhno mesto, dvajset tisoč nas je vseh skupaj, kar je za eno ulico v Ljubljani (smeh). Nagrajence torej izberejo iz manjšega nabora ljudi, ki tam živimo, ampak kljub temu sem izredno počaščen. Letno v domačem kraju priredim tri ali štiri koncerte in vedno je dober odziv. Lep občutek je, ko te ljudje vzamejo za svojega. Moraš vedeti, da te domači vidijo v drobovje. Tukaj se vsi poznamo med sabo. Pa vseeno vedno znova pridejo na koncert. Zame je to nekaj najlepšega.
ROCKER.SI: V besedilu na najnovejšem albumu praviš, da si “poet, ki sanja boljši, varen svet”?
ANDRAŽ HRIBAR: Pri nas doma skušamo biti kar se da “zeleni” in gledamo v tej ekološki smeri. Želimo si čistega sveta. V tem smislu je vrstica avtobiografska. V dveh kiticah, ki sta primaknjeni zraven, pa se vidi in čuti ostanke otroštva in spomine, na kakšen način smo prihajali do glasbe.
ROCKER.SI: Sledi naslednji verz: “Jem, kadim, pijem, spim.” Ali opiše kakšne tvoje dneve?
ANDRAŽ HRIBAR: Veš, da jih opiše (smeh). Čeprav ne kadim, v bistvu. Raje ne (smeh).
ROCKER.SI: Dobra besedila pišeš, ampak ni najlažje pisati v slovenskem jeziku. Kakšen je tvoj pogled na slovenske avtorje, ki pišejo v angleščini?
ANDRAŽ HRIBAR: Kot umetnik nimam pomisleka glede tega. Vsak lahko ustvarja v svojem jeziku, tudi v vesoljščini, če želi. Moti me edino, ko nekdo reče, da se besedilo bolje sliši v angleščini. Dober slovenski tekst se poje zelo tekoče. Slovenščina je zelo lep in speven jezik, ampak je treba pisati v slovenskem jeziku in se poglobiti v tekste. Govorim iz čisto patriotskega vidika.
ROCKER.SI: Bi želel napovedati prihodnost slovenske glasbe?
ANDRAŽ HRIBAR: Upam, da bodo mladi ponovno odkrili zasedbe, kot sta The Beatles in The Rolling Stones, tako kot smo jih mi odkrivali v najstniških letih. Kasneje še poznejši rock in heavy metal, da bodo nekako gojili te zvrsti in jih razvijali v svojo smer. Zoprno je, če kot mlad človek izhajaš iz – reciva – Dua Lipa. Začeti je treba na začetku. Glasbeno se je treba seznaniti z osnovami.
