Akustična poslastica, imenovana Mi2

FOTO: Rocker.si

Domači rock trubadurji Mi2 tudi po skorajšnjih petindvajsetih letih obstoja navkljub dejstvu, da so že zdavnaj našli svojo ciljno publiko – vse nas, saj bo v njihovi glasbi skoraj vsakdo našel nekaj zase –, še vedno niso zapadli v avtomatizem in rutinskost. Seveda, vsaka osnovna enota že mora poznati svoje zadolžitve, vendar ne mislim tega. V mislih imam nekakšno šablonskost, da bi se začeli ponavljati. Da bi bend prešel v stanje, v katerem bi oboževalci že pred prihodom na koncert vedeli, kaj jih čaka. Drži, klasike so klasike. Če hočeš zadovoljiti množico, je tisočo igranje ‘Pojdi z menoj v toplice’ pač nujno zlo. Kajti mase so tiste, ki pretehtajo, ne težkokategorni oboževalci. Poglejte rock legende, kot so AC/DC, Kiss ali Guns N’ Roses, in razumeli boste, kakšno šablonskost imam v mislih. Ko imaš v katalogu celo kopico manj znanih, prezrtih mojstrovin, ki pa jih zaradi, recimo temu, zahtev trga, kateri zahteva drugačne stvari, le redko izvajaš v živo.

Da ne zaidem preveč. Najnovejše v ponudbi zasedbe Mi2, možnost izbire med akustičnim in električnim nastopom. Samo po sebi nič novega, pa vendar, ali niso ravno preproste stvari najboljše. Zakaj bi izvajal zgolj eno vrsto koncertov, če lahko popestriš ponudbo. Se pravi, ugodiš večjemu delu povpraševanja, posledično pa privabiš več obiskovalcev in si omogočiš nastope tudi na nekoliko bolj butičnih, intimnih prizoriščih. In da o samih zmožnostih preizkušanja glasbenih idej, za katere v sklopu »običajnih« nastopov ni možnosti, niti ne začenjam. Ni boljšega, kot je »trening v živo«. Preizkušanje idej pred publiko, kjer je odziv takoj opažen.

O koncertu

Akustične Mi2 izkušnje smo bili deležni tudi pretekli petek, ko so dečki iz Obsotelja, dandanašnji raztreseni med Ljubljano, Celjem in še nekaterimi drugimi mesti, stopili na oder zagorskega delavskega doma. Kot se za veterane bendovega slovesa spodobi, so se ti brez predolgega uvoda lotili svoje obrti. Glasbe, kakopak. In še kako dobre, saj so nam pripravili še en nepozaben nastop.

Ko je kolesje zagnano, se stroj težko ustavi, bi lahko dejali. Kajti zasedba nam je v dobrih dveh urah pripravila kvaliteten pregled svojih znanih in manj znanih stvaritev. In teh ni bilo malo. Naj si bo ‘Štajersko nebo’, ‘Odvisn od vremena’ ali pa ‘Julija’, za vsakega se je našlo nekaj. Poleg bogatega repertoarja me smemo pozabiti niti na komuniciranje med bendom in publiko. Pristno in spontano, zaradi česar se je vsaj meni prikradel tisti znani občutek, ko se ti zdi, da z zasedbo že celo življenje hodiš na pivo. Sploh na račun nenehnega zafrkavanja med Tončem in Dimekom.

FOTO: Rocker.si

Poleg manj znanih skladb in kopice koncertnih stalnic, kot je na primer ‘Visoka pesem’, je zasedba odigrala tudi aktualne single, s katerim že nekaj časa napovedujejo izid novega albuma. Upam, da bo vrnitev kitarista Egona, ki se je kot delni avtor podpisal pod celo vrsto skladb, blagodejno vplivala tudi na omenjeni projekt. Vendar gospodom ne gre zameriti, saj so ti tako ali drugače v nenehnem pogonu. Prihod deeppurplovsko obarvane ‘Zbudi me za 1. maj’ je začel naznanjati bližino konca. Zanimiva popestritev in dokaz, kako drugače lahko zvenijo skladbe, če se jim nadene drugačne preobleke. Po ‘Brigita’ in ‘Čista jeba’ je napočil čas za sklepno dejanje rednega dela. Za ‘Ko bil sn še mali pizdun’.

Po krajšem predahu sta se na oder vrnila Tonč in Davor Klarič (klaviature) ter z izvedbo ‘Brez obžalovanj’ napovedala začetek dodatka. V sklopu zadnjega smo lahko slišali še ‘Pojdi z menoj v toplice’ in ‘Odhajaš’, ki sta poskrbeli, da je zaključek koncerta spremljal bučen aplavz.

Akustični koncerti Mi2 predstavljajo vrsto dogodka, ki ga mora doživeti vsak pravoverni oboževalec benda. Kajti zasedba vam bo s svojim intimnim nastopom omogočila doživetje, ki ga ne boste kar tako pozabili.

Priporočam!