V soboto zvečer so se Medvode za nekaj ur spremenile v kraj spomina in hvaležnosti, kajti klub Jedro je gostil dobrodelni koncertni poklon Juriju Čotarju – Egziju. Mnogo prezgodaj preminulemu pevcu skupin Requiem, Stare device in Shu/otdown ter projekta Egzi & Ketrin, ki je za vedno zaznamoval domačo glasbeno sceno.
Vsekakor se nimam za človeka, ki bi lahko rekel, da je osebno dobro poznal Jurija, saj so se najine življenjske poti križale le nekajkrat. V živo verjetno nazadnje na trboveljskem Halloween koncertu leta 2016, kjer so poleg Starih devic nastopili še zelo obetavni Chainbrake in skupina Baby Octopus, elektronsko pa med pandemijo leta 2021, ko je Egzi promoviral svojo pesniško zbirko Čudak (intervju). Napisanemu navkljub pa so bili priložnostni stiki dovolj, da bo Čotar v mojem spominu za vedno ostal kot zanimiv in iskren sogovornik, katerega bi si, če se vmes ne bi zgodilo življenje, vsekakor želel bolje spoznati tudi osebno.
Koncertni maraton z dobrodelno noto
Ogrevanje
Koncertni večer je odprla skupina Tomcat, ki se je lani v prenovljeni zasedbi vrnila med žive. Njihov približno 45-minutni nastop je bil strnjen, energičen in brez odvečnega balasta, zajemal pa je material z obeh studijskih albumov; Bits N’ Pieces (2013) in Something’s Coming On Wrong (2017), kar je ponudilo lep pregled njihovega dosedanjega ustvarjanja. Uvodni mesti sta pripadli odličnima “Enemy” in “Come Down”, nič manj prepričljivi pa niso bili niti starejši aduti, kot sta “Hangover” in “Goodbye”, ki so dokazali, da tudi material s prvenca z leti ni izgubil svoje ostrine. Kot posebno presenečenje velja prav tako omeniti izvedbo zaključnih “Rosemary” in “Carnium“, kjer se je bendu na odru pridružil še nekdanji pevec Žiga Krasnič in s svojim naslednikom Anžetom vzpostavil lep most med preteklostjo in sedanjostjo.
Tomcat se nedvomno vračajo na sceno, zato lahko le upamo, da se bo koncertna energija kmalu prelevila tudi v kakšen studijski izdelek. Do takrat pa lahko aktualne podvige Šuja in ostalih mačkonov spremljate na uradnih Facebook in Instagram profilih skupine. Za zdaj je znano le, da se bo njihov naslednji nastop zgodil junija v Zagrebu, kjer bodo Tomcat nastopili kot gostje legendarnega Tima “Ripperja” Owensa.
Foto: Nejc Zupančič
Zgodba zasedbe Pelhan (Facebook) se je začela že leta 2000, ko je Aleš Pelhan kot najstnik ustanovil skupino RoXoN. Sprva so preigravali rock klasike, vendar se je v skupini zelo hitro pojavila izrazita želja po avtorskih skladbah. Sledili so projekti Fajht, Dawn Patrol in Skalp, s katerimi je Pelhan nabiral dragocene odrske izkušnje in razvijal lastno identiteto, ki je sčasoma prerastla v istoimenski projekt. V sklopu slednjega je leta 2012 izšel prvenec V neznano, leta 2024 pa še nadaljevanje Zgrabi me.
Nastop je bil tako kot pri Tomcat tudi tokrat dobro strukturiran in premišljen. Bend je brez težav prehajal med starejšim in novejšim materialom, pri čemer je bila glavnina nastopa osredotočena na aktualno ploščo Zgrabi me. Večer se je začel z “Gregor”, sledila je naslovna “Zgrabi me”, nato pa še “Nov človek”, “Narava kaže zobe” in “V zavest”. Zaključek je pripadel “Ne grem domov” in “Mrzlo pivo na soncu”, ki sta nastopu dodali lahkotnejši značaj.
Po prvem resnejšem stiku z zasedbo in njeno glasbo lahko rečem, da gre za živ in samozavesten bend, ki natančno ve, kaj želi povedati, in kako to (z odra) prenesti na svoje oboževalce.
O skupini Broken Arrow pred nastopom nisem vedel praktično ničesar, zato bo pregled njihovega nastopa nekoliko krajši. Gre za brežiški bend, ki je lani obeležil 20-letnico obstoja, zato ni bilo nič nenavadnega, da se je to poznalo tudi pri njihovem nastopu. Dobili smo 45-minuten, energičen pregled bendovega dosedanjega delovanja, ki je vseboval: “Fight Fire With Fire”, “We Ride”, “Morning Star”, “Glam ’Till The End”, najnovejšo “Še smo tu”, “Hit The Streets”, “Have A Little Love” in zaključno “Zdaj, ko si sama”.
Foto: Nejc Zupančič
Allstar poklon padlemu tovarišu
Zvezdniški poklon padlemu soborcu je bil zasnovan v duhu projekta Back to the Beginning, s katerim so lani v Veliki Britaniji Black Sabbath in Ozzy Osbourne simbolično zaokrožili svojo zgodbo. Ne kot celosten pregled diskografije, temveč kot čustveno potovanje skozi ključna poglavja Čotarjevega opusa, pri katerem je skupaj sodelovalo kar 48 glasbenikov.
Prvi del večera je bil posvečen Egzijevemu obdobju v zasedbi Shutdown. Slišali smo material z njihovega edinega dolgometražnega albuma Heavy as Metal & Hot as Hell (2012): “Valkira”, “Scream Machine”, “Do It Now” in “Dedicated to Mars”, ki sta jo odpela Jurijeva sestra Ketrin in Jan Leščanec. Prav slednja je bila eden nedvomnih vrhuncev večera, ki je dobila svoje nadaljevanje s prihodom “Just Another Fool” (spodaj). Sledila je še “Sexual Storm” z nikoli realiziranega drugega Shutdown albuma, kjer smo bili deležni tudi zanimive anekdote. Verjeli ali ne, Čotar naj bi pesem odpel tako hitro, da tudi umetna inteligenca organizatorjem ni mogla pomagati pri učenju njegovega besedila. Program se je nato prelil k Space Unicorn On Fire, kjer je Egzi sodeloval kot spremljevalni vokalist, in skladbi “August Blues”, nato pa k obujeni različici Shutdown; Shotdown in skladbam “Invincible” ter “Brain Damage”.
Akustični del je prinesel umik v intimnejše vode, kjer je še posebej izstopal nastop Sergeja Škofljanca, ki je odprašil requiemovsko balado “Ker te ni” z albuma Zadnja molitev (2003). Sledil je povratek k prvencu Shutdown s “Križarji”, ki mu je sledila “Cesta v Mestni log”, katere ni Egzi nikoli studijsko posnel in kar naj bi se kmalu spremenilo.
Zaključni del večera je bil posvečen Requiem in materialu iz Egzijeve ere (“Just Another Fool” in “Amen”) ter presenečenju v obliki “Starih devic”, med katero se je na odru po več letih pojavil tudi Marko Slokar. Večer se je sklenil z akustično in še kako simbolično izvedbo “Ognja”.
Sobotni večer v Medvodah ni pomenil le dobrodelnega dogodka, s katerim se je skušalo pomagati Čotarjevi družini. Šlo je za poklon, ki je za en večer združil sceno in se na iskren ter neidealiziran način spomnil mnogo prezgodaj umrlega glasbenika. Egzi je res odšel, a spomin nanj še kako ostaja!
Foto: Nejc Zupančič