ŽELJKO BEBEK: ‘Z Bijelo Dugme sem končal’

Željko Bebek (FOTO: Nejc Zupančič)
Željko Bebek (FOTO: Nejc Zupančič)

Gospod Željko Bebek, osebno.

ROCKER.SI: Dotakniva se najprej vaše dolgoletne glasbene kariere. Pri skorajšnjih triinsedemdesetih namreč še vedno aktivno nastopate in snemate; imate kakšen skrivni recept?
ŽELJKO BEBEK:
Hvala za kompliment (smeh). Človek si v mladosti dovoli veliko trošenja. Nato pa napoči čas, da se vpraša, kako dolgo še misli obstajati. Če je odgovor pozitiven, začneš paziti nase in razmišljati o svojem načinu življenja.

Pred dobrimi petnajstimi leti sem do podobnega prišel tudi sam. Najprej sem prenehal s kajenjem, naslednja stvar pa je bila skrb, da je hrana, ki jo uživam, čim bolj sveža in pristna. Hvala Bogu, da se z drogo nisem nikdar srečal, nekateri namreč niso imeli te sreče.

ROCKER.SI: Lahko glede na vaš ustvarjalni tempo sklepam, da upokojitve še ni na vidiku?
ŽELJKO BEBEK:
Trenutno še ne. Glasbeno nameravam biti aktiven, dokler bo to mogoče. Dokler bom zmogel. Imam voljo, znanje, izkušnje … zakaj ne?
Prav tako je pomembna ekipa, s katero sodelujem. Ter seveda publika, oni so tisti, ki ocenjujejo moje delo.
Kar se tiče prihodnosti, ti lahko obljubim, da bomo po turneji zagotovo izdali še kakšen singel ali dva.

ROCKER.SI: Kaj bi svetovali mladim izvajalcem, ki šele začenjajo svojo glasbeno pot?
ŽELJKO BEBEK:
Vse je odvisno od ljubezni, ki jo slednji čutijo do glasbe. Do svojega dela. To velja za vse. Za instrumentaliste, pisce besedil, pevce in tako dalje. Če si pri stvari s srcem, si že na pol poti.
Če želijo od glasbe tudi živeti, je potrebno v delo vložiti še več truda. Je pa pri vsem skupaj potreben tudi kanček sreče, saj brez slednje težko poraziš konkurenco.

Željko Bebek med intervjujem za Rocker.si. (FOTO: Nejc Zupančič)
Željko Bebek med intervjujem za Rocker.si. (FOTO: Nejc Zupančič)

ROCKER.SI: Dotakniva se vašega aktualnega albuma ‘Ono nešto naše’ (2017). Kako bi ga predstavili našim bralkam in bralcem?
ŽELJKO BEBEK:
Z novim albumom smo želeli izvabiti čim več čustev. Tako od poslušalcev kot iz nas samih. Mislim, da nam je to uspelo, saj je plošča na Hrvaškem pobrala vse obstoječe nagrade.
Temu primerni bodo tudi nastopi, ki se lahko produkcijsko in vizualno brez težav primerjajo s tistimi, ki jih v tujini izvajajo velika imena.

ROCKER.SI: Katera je vaša najljubša skladba in zakaj?
ŽELJKO BEBEK:
Težko izberem najljubšo, saj gre za odlično ploščo. Če že, bi izbral ‘Ako Voliš Ovu Ženu’, ki sva jo izvedla z Oliverjem [Dragojevićem]. Gre za čudovito ljubezensko pesem.
Poslušalcem bi priporočil tudi skladbi ‘Blues Za Tebe (Ti Imaš Sve)’ in ‘Ljubav K’o Iz Pjesme’.

ROCKER.SI: Septembra prihajate tudi v Ljubljano, v Križanke. Lahko kaj več o tem? Vprašanje, ali nam pripravljate kakšno posebno presenečenje, je verjetno odveč?
ŽELJKO BEBEK:
Tako je. 21. septembra bom nastopil v Križankah. Glede presenečenj bom tiho, saj drugače ne bodo več presenečenja. Vam pa obljubim, da prisotnim ne bo žal.

Željko Bebek je z Bijelo Dugme zaključil. (FOTO: Nejc Zupančič)
Željko Bebek je z Bijelo Dugme zaključil. (FOTO: Nejc Zupančič)

ROCKER.SI: Dotakniva se še malo vašega nekdanjega benda Bijelo Dugme, saj so Bregović in tovarišija pred kratkim razprodali ljubljanske Stožice. Kakšno je vaše mnenje o zadnji obuditvi benda?
ŽELJKO BEBEK:
Težko komentiram Goranovo [Bregović] delo. V sedemdesetih mi je bilo všeč, saj gre za skladbe, ki jih izvajam še danes, potem pa sta se najini poti razšli. Če želite slišati pesmi iz tistih časov, obiščite moj koncert.
Drugače pa njihovo početje težko komentiram, saj sam nisem tisti, ki kupuje vstopnice.

Vas lahko kdaj vseeno pričakujemo na skupnem odru? Morda naslednje leto, ko bo prvenec Kad bi bio bijelo dugme (1974) praznoval svoj petinštirideseti rojstni dan?
ŽELJKO BEBEK:
Sam ne nameravam praznovati ničesar. Nobene obletnice. Združitev iz leta 2005 se je zgodila, to pa je tudi vse. Z Bijelo Dugme sem končal.

Kakšna se vam zdi primerjava, da so Bijelo Dugme jugoslovanski The Rolling Stones oz. The Beatles?
ŽELJKO BEBEK:
Primerjava mi je všeč. V čast mi je, da nas primerjajo s takšnimi imeni. Je pa potrebno tudi priznati, da so takšne primerjave čisto upravičene. Z Bijelo Dugme smo bili namreč prvi bend, ki je v nekdanjo skupno državo prinesel vrednote in glasbo Zahoda.
Seveda, tudi pred nami (in sočasno) je obstajalo kar nekaj bendov, ki so ustvarjali podobno glasbo. Pa vendar, ‘dugmemanija’ je bila ena sama (smeh).

Se je odnos do teh skladb kaj spremenil, nekatere so stare tudi več kot štirideset let?
ŽELJKO BEBEK:
Tudi po tolikšnem času jih še vedno rad izvajam, saj gre za prečudovite pesmi. Tisti, ki se bodo udeležili septembrskega koncerta ali pa so me slišali že kdaj prej, bodo vedeli, o čem govorim.
Drugače pa odnos ostaja isti, morda jih imam danes še raje.

Še kakšna zaključna misel?
ŽELJKO BEBEK:
Najprej bi rad pozdravil vse vaše bralce in bralke, zahvalil pa bi se tudi tebi, za lep klepet in za priložnost, da sem lahko nagovoril vaše sledilce.
Še enkrat bi vas rad vse povabil na septembrski koncert, saj gre za spektakel v polnem pomenu besede. Pridite, ne bo vam žal. Če vas ne bo, vam bo žal, ker boste od tistih, ki so obiskali koncert, slišali, kaj vse ste zamudili.