Od začetnega razmišljanja, kako s kitaro in znanjem treh akordov prepričati punco iz sosednje ulice, jih je zavidljiva odrska kilometrina izoblikovala v koncertno atrakcijo, ki lahko potrdi vsak, ki si je vsaj enkrat ogledal njihov nastop. Ti panksi so na odru rojeni in oder je njihov dom.
ROCKER.SI: Koliko je bila stara na začetku Zablujena generacija?
PRIMOŽ: Osemnajst let. Ampak ne vsi. Jaz in Igor sva enake starosti, Ramon je dve let mlajši, Hanson pa je najmlajši član v bandu.
HANSON: Sem tudi zadnji, ki se je pridružil tej ekipi. Letnik ’81, če me spomin ne vara (smeh).
ROCKER.SI: Ostali ste zvesti samim sebi. Od začetka.
PRIMOŽ: To je velik uspeh. Da smo danes tukaj, o tem smo lahko samo sanjali. Najlepše od vsega skupaj je, da smo ostali prijatelji. Kot nekakšna družina. Dvajset let zakona, saj si predstavljaš, kakšna je situacija (smeh). No, ne moreš vedeti, ker še nisi tam, ampak spomni se takrat!
ROCKER.SI: Poslušali ste Ramones, Sex Pistols …
HANSON: Ramones so ravno zaključili, ko je Zablujena generacija izdala prvo ploščo.
PRIMOŽ: Sigurno so bili to naši vzorniki. Imeli smo celo to srečo, da smo šli na Ramones v Ljubljano! Tisto je bilo super.
ROCKER.SI: So se vplivi skozi leta spremenili?
PRIMOŽ: Osnovni vplivi ostanejo, to nam je bilo pač položeno v zibelko. Potem pa nismo imeli toliko vzornikov, je pa glasba stalno okoli nas.
ROCKER.SI: Dojemate sebe kot vpliv na druge skupine?
PRIMOŽ: V pozitivnem smislu, sigurno. Če se bo nekdo zaradi nas odločil prijeti za kitaro ali ustanoviti skupino, če smo nekomu inspiracija, potem je to odlično.
ROCKER.SI: Pa v negativnem smislu?
PRIMOŽ: To pa ne vem, boš ti povedal (smeh).
O skladbi ‘Še en whisky!’
Nekako smo se že navadili na vsakodnevno tovrstno ustrahovanje. V bistvu, če si priznamo, si ga po tihem že prav malo želimo. Kje bo danes počilo, bo vihar povzročil nepopravljivo škodo, demonstracije, begunci, umori, virusi v vseh možnih oblikah. To so novice, ob katerih človeka postane strah in edino logično je, da sledi navodilom …. Zablujena generacija v prihajajočem singlu ‘Še en Whisky‘ zaplava v stanje pred začetkom konca. Takrat se človek umiri, si morda privošči ‘Še en Whisky’ in se pripravi na konec. V stilu filma Braveheart in glavnega igralca Mela Gibsona – tragičnega junaka, ki ob začetku odločilne končne bitke dvigne v roke meč, nam ostane edino, da dvignemo v roke z iztegnjenim sredincem za vse tiste, ki jim ni mar za nas. No konec filma in z njo usoda glavnega igralca nam je znan.
ROCKER.SI: Kako se spopadate z današnjo glasbeno sceno, ki je precej drugačna od tiste takrat, kot ste začeli? Imate kakšen komentar?
PRIMOŽ: Saj se ne borimo. Stvar je taka, pa upam, da ne bom izpadel samovšečno, ampak tudi če nas “popredalčkajo”, smo še vedno Zablujena generacija. Imamo svoj sound, svojo energijo … Kaj pa se dogaja zunaj? Seveda so gnili časi, tudi za rock, ker je elektronika na pohodu. Mogoče se bo to kdaj obrnilo, mogoče pa nikoli več. Težko je reči, namreč vsi smo starši, in če bi rekel, da današnja generacija ne ve, kaj je prava glasba, bi bil strahopeten brezveznik. Vsaka generacija ve, kako in kaj.
HANSON: Vsaka generacija mora pri sebi razčistiti.
PRIMOŽ: Točno tako. Všeč nam je, da se na naših koncertih najdejo mladi, malo manj mladi in tisti, ki so mladi po srcu. Zelo širok spekter poslušalcev imamo.
ROCKER.SI: Ste danes še tako uporniški kot pri osemnajstih letih?
PRIMOŽ: Mislim, da smo, ampak na drugačen način. Vsak dan se upiramo (smeh).
ROCKER.SI: Iggy Pop je nekoč izjavil, da je besedila držal na 25 besed ali manj. Se strinjate s tem?
HANSON: Osebno mi je bila od nekdaj všeč filozofija skupine Ramones, in sicer, če ne moreš povedati bistva v dveh minutah, zakaj bi govoril dlje? Po svoje so imeli prav, ampak določene zvrsti pač zahtevajo daljše zgodbe. Ne moreš metati v isti koš. Za punk rock bi rekel, da kar velja.
ROCKER.SI: Kakšne so vaše standardne zahteve za v backstage? Imate kakšen poseben ritual, preden greste na oder?
PRIMOŽ: Edini ritual, ki ga imamo, je ta, da stopimo skupaj in povežemo energijo. Kot vsaka dobra ekipa sklenemo roke in si rečemo: “Zdaj gre zares!” Naše zahteve pa so del pogodbe, ne smemo o tem (smeh).
ROCKER.SI: Alkohol?
HANSON: Kaj vidiš okoli sebe?
ROCKER.SI: Sadje, kar me malo preseneča.
HANSON: No, tega nismo zahtevali mi (smeh).
ROCKER.SI: Primož, drži, da si pred in po koncertih malce bolj zaprt sam vase?
PRIMOŽ: Jaz sebe drugače vidim kot drugi. Zato težko rečem, ampak po tem, kar so mi povedali, lahko pritrdim. Pred koncertom razmišljam o vsem skupaj, predvsem o tem, kaj se bo dogajalo tisti večer. Veliko stvari imam v glavi, kako bomo zapeljali koncerti, in veliko stvari je treba improvizirati. Enkrat nam uspe, drugič mogoče ne. Vedno skušamo dati vse od sebe, vsi v skupini, ampak takrat ko mi to ne uspe, po koncertu rabim nekaj časa. Takrat ne zmorem daljše komunikacije.
ROCKER.SI: Je po toliko letih ustvarjanja in nastopanja glasba sama po sebi dovolj, da ostanete motivirani in polni energije?
PRIMOŽ: Danes gledam na glasbo veliko bolj zrelo kot včasih. Ogromno stvari v življenju se mi je zgodilo, veliko lepih in pa tudi nekaj manj lepih, ampak sem ponosen ter vesel, da imam to, kar imam. Da imam skupino in možnost stopiti na oder, ker pri vsej tej sivini vsakdana, pa pustimo družinsko življenje, govorim o tistih napornih zadevah, od jutra do večera, je to ena zelo svetla točka. Zvečer stopiti na glasbeni oder …
ROCKER.SI: Zadnji album ‘Mi smo stare pizde’ je iz leta 2008. Ste že pred časom odločili, da ne boste hiteli z naslednjim albumov ali sploh ni želje po novem ustvarjanju?
PRIMOŽ: Vsak ima tisoč stvari, zato če bi rekel, da smo leni, bi se zlagal. Je pa res, da si želiš posneti kompakten album – vsi imamo namreč zelo visoke standarde – pri tem ritmu življenja, ki ga imamo, je to težko doseči. Za dva meseca bi se morali zapreti nekam in ustvarjati. Po službi nekaj ustvarjati je zares težko. Nočemo izdati polovičarskega izdelka.
ROCKER.SI: Na Rocker.si smo pisali tudi o vašem singlu ‘Razvajena (do konca)’. Med drugim govori o dekletu, ki ji ne sme biti nikoli dolgčas. Vam je kdaj dolgčas? Kaj vas trenutno najbolj veseli v življenju?
HANSON: Mene še vedno najbolj veseli glasba. Kar imam prostega časa, mi misli odtavajo proti glasbi. Ne morem drugače reči.
PRIMOŽ: V življenju si moraš najti stvar, preko katere odpreš ventile. Nekateri imajo šport, drugi najslabšo možnost za šank, mi pa poskušamo kombinirati (smeh). Mi se z bandom sprostimo. Ker damo ojačevalce naglas, ker nas publika napaja z energijo … Zgodi se nek čaroben moment, ko se povežeš. Tristo ljudi, ki razmišljamo samo o tem, da se imamo dobro. To je to.
Več o skupini:
Komunikacija s publiko jim je pisana na kožo, po žilah se jim pretaka kerozin, tako da vnamejo vsakogar, ki jih je pripravljen sprejeti, jim prisluhniti, se znoreti z njimi – in teh ni malo. Band ima za sabo posnetih šest studijskih albumov, kar pomeni šest različnih zgodb občutenja in posledično delovanja, katerih rdeča nit je definitivno spontanost, z energijo našponana melodika in v stilu dobrih starih Ramonesov razmišljanje na način – brez filozofije.
Prvi album z naslovom Fajht izdajo leta 1997 pri založbi Vinylmania. Album je vseboval štirinajst pesmi, med njimi Lim, Nedelja ter Idrje in tudi pesem Superlim, ki so jo predelali od nekdanje idrijske punk skupine Kuzle. V manj kot letu dni sledi že drugi album z naslovom Pank zabloda s trinajstimi skladbami, med katerimi se nahaja tudi priredba partizanske pesmi Šivala je deklica ter Poljubi me skupine Kuzle. Za album Drž’te Jih! To Niso Niet, ki izide leta 1998, priredijo pesem Ritem Človeštva.
Leta 2000 izide njihova tretja plošča Ultra lahko, na kateri vlogo basista prevzame Aljoša Rupnik. Album vsebuje osemnajst skladb, od katerih je sedemnajst avtorskih in ena priredba puljskih KUD Idijotov – Tišina. Že naslednje leto sledi album Pozitiv Vabrejšan, ki do danes velja za komercialno njihov najuspešnejši album, saj se je prodal v zlati nakladi. Plošča je izdana pri založbi Menart records. Po dveh letih intenzivnega koncertiranja sledi album Pop Idoli (2003). Odmevnejše pesmi s tega albuma so Imam vse, Pobegli vlak, Extrasupermegafakinnujno ter Moja Liza.
V letu po izidu plošče pride do ponovne spremembe v postavi; namesto Aljoše bas kitaro prevzame Hanson. Leta 2007 se prijavijo na slovenski izbor za evrovizijsko popevko EMA s pesmijo Kdo hoče plesati z menoj, s katero pristanejo v predizboru na tretjem mestu, v končnem glasovanju pa osvojijo četrto mesto. Pesem nato tudi izide na naslednjem albumu Mi smo stare pizde (2008).
Konec leta 2013 izide radijski single Čas ustavil bi. Za album Za tebe – A tribute to KUD Idijoti (2016) posnamejo izvedbo pesmi Ali nije to još gotovo. V marcu 2017 izdajo nov single Men ni dolgcajt. V dekadi 2020 pa znova udarijo s pesmijo ‘Še en whiskey‘, ki nadaljuje niz singlov in je tako peti v tej vrsti.
