“Daj mi kričeče rdečo. Daj mi krvavo zeleno! Daj mi turkizno srebrno!” V svetu glasbe Tomaža Štularja se skrivajo vse možne barve. V kranjski Layerjevi hiši, v intimnem vzdušju znancev in radovednežev, ki so se ujeli v prečudovito past intimnega vzdušja lučk v temi, so Bordo predstavili svoj prvenec ‘Medzvezdje’, eden najboljših in najbolj izstopajočih slovenskih albumov leta. Igrali so v akustični izvedbi v postavi Tomaž Štular – glas, akustična kitara, Drejc Pogačnik – klaviature, Štefan Starc – saksofon, Miodrag Dimitrijević – bas kitara in David Almajer – cajon, tolkala.
Posamezne skladbe so nam predstavili tekom prejšnjih mesecev z vrhuncem v Kinu Šiška, kjer so stali na odru Izštekanih 25, toda tokrat smo dobili polno sliko in celotno paleto barv. Njihovo slikanje z besedami in inštrumenti je za še bolj doživeto izkušnjo nadgradila mednarodno nagrajena umetnica Maruša Štibler.
Na licu mesta je prek zrcaljenja na veliki zaslon ustvarjala vizualne podobe. Iz njenih sestavljank bi lahko posneli celo videospot, tako navdahnjene so bile videti, pa čeprav na prvi pogled delujejo sila preprosto, kot lepljenka ali naključen kolaž. Tako kot v njenih stvaritvah se tudi v glasbi Tomaža Štularja skriva nekaj več.
Tvoj glas izgublja odmev.
Obraz išče odsev.
In hodiš, kjer ni mej,
ti hodiš, kjer ni mej,
v medzvedje idej.
Gre za novi svet karizmatičnega pevca, ki smo ga vzljubili kot predstavnika zasedbe The Tide. Ta bo potreboval še nekaj časa, da si nabere večji krog sledilcev, ampak vse dobro rabi čas in njegova glasba presega okvirje lokalne glasbene scene. Kriminal bi bil, če ne bi prodrla na širši trg. Od nastanka prvih singlov ‘Odplešiva’, ‘Predaleč za nas’ in vse do danes, ko se je na radijske valove lepo zasidrala že peta skladba ‘Lai Lai Svet’ v produkciji Petra Penkota, je napočil čas, da Tomaž predstavi svoj novi album z izredno dobro dodelano vizualno podobo. Poleg tega pa govorimo o družinskem človeku, ki glasbo ustvarja iz čiste potrebe po ustvarjanju, zaradi užitka ob igranju najčistejših kitarskih linij in zaradi izgubljanja v lepoti povezanih akordov. To je šele začetek njegove zgodbe.
Foto: Marko Alpner Photography
Manjši koncerti so lahko veliko bolj čustveni. Med nastopajočim in poslušalcem se poruši zid, poet pa recitira vsakemu posebej. Zaznan je vsak premik, vsak pogled, vsak žvižg, po kratki tišini pa sledi glasen aplavz. Bordo so z enournim koncertom, ki je ponudil tudi čisto svežo, dva dni staro in še neimenovano skladbo, kakšno priredbo (‘Kozlam’ od Dan D in ‘Obljubim’ od Radiohead), malo improvizacije ter sedem preostalih skladb, ki jih drugače še najdemo na zgoščenki (Tomaž si je pred koncertom vzel nekaj minut za intervju in mi je album tudi podpisal z besedami ‘Še je upanje!”), navdušili in očarali. Sama pozitivna energija, ki se je kasneje tako lepo prevesila v pozdravljanje in nazdravljanje z domačimi in prijatelji.
www.bordo.si
www.facebook.com/bordoglasba/
https://soundcloud.com/bordoglasba
https://www.youtube.com/channel/UCLKk8_yB7tf4H4OdPtnT-jg
