Urban Pulz, alternativni rockerji iz Ljubljane, so leta 2018 predstavili svoj prvi album “Amazing Day”. Skupaj s ploščo so fantje predstavili videospot “Again”, posnet v inovativni 360 tehniki, ki gledalcu omogoča, da se s pomočjo VR očal “sprehaja” po sceni in začuti Urban Pulz od blizu. Poln je energičnega “Urban Pulz zvoka” z globokimi basi, pokajočimi bobni, glomaznimi kitarami in dramatično-melodičnimi vokali.
ROCKER.SI: Alan, ti si gonilna sila projekta, pisec besedil in glasbe, skupaj z basistom. Kaj te spravi k pisanju?
ALAN ŠĆURIC: Pišem, predvsem kadar je tišina. Pogosto reflektiram nedavno situacijo, ki se mi je zgodila, to je osnova, potem pa vedno dodajam k zgodbi, da je bolj zanimiva, spevna in poetična. Ampak večinoma črpam iz lastnih izkušenj.
ROCKER.SI: Kaj je največji izziv pri ustvarjanju?
ALAN ŠĆURIC: Najti čas (smeh). Vsi smo namreč zaposleni in imamo družine, prijatelje, druge aktivnosti … V 24 urah je potrebno najti tudi nekaj časa za skupino. Ne bi pa rekel, da karkoli žrtvujemo za glasbo, ker se radi dobivamo na vajah, to nam daje le veselje in dodatno motivacijo za vse ostalo.
ROCKER.SI: Zakaj misliš, da mnogo dobrih skupin po nekaj letih ustvarjanja sklene svojo pot? Velikokrat ravno po tem, ko izdajo album.
ALAN ŠĆURIC: Mogoče gre za prevelika pričakovanja. Ko skupina izda album, pogosto pade na realna tla, saj ugotovi, da je takšnih albumov kolikor hočeš. Ne pomeni, da bo skupina postala uspešna, pa je lahko album zelo lepo sprejet. Moraš vztrajati in imeti realna pričakovanja. Band mora biti dovolj kvaliteten, imeti dobro promocijo in mora si pridobiti odziv publike.
ROCKER.SI: Ustvarjate zaradi ljubezni do glasbe. V okviru skupine, kakšne so želje za prihodnost?
ALAN ŠĆURIC: Radi igramo avtorsko glasbo, igranje priredb nam ni v interesu. Če igraš skladbo nekoga drugega, je to le polovica tistega, kar lahko narediš z glasbo. Zelo pomembna je kreativna plat, kjer lahko preko besedil in melodije izražiš samega sebe. Predstaviš se lahko. Zame ima to veliko večjo vrednost.
ROCKER.SI: Posneto imate ploščo z naslovom ‘Amazing Day’. Je bil to “kamen z ramen”?
ALAN ŠĆURIC: Niti ne, ker nisem čutil nobenega pritiska, da bi moral posneti ploščo. Če ostanem v metaforah, je bil to bolj hrib, na katerega smo se skupaj želeli povzpeti.
ROCKER.SI: In če kar ostaneva v metaforah, je bil razgled na vrhu tako lep, kot si pričakoval?
ALAN ŠĆURIC: Razgled je bil prečudovit. Ko smo dali v CD predvajalnik, smo bili zadovoljni s tem, kar smo slišali. Nismo presenetili same sebe, to težko rečem, ampak smo pa bili zelo zadovoljni.
ROCKER.SI: Se je še vredno boriti za radijsko predvajanje? Angleščina vas malo omejuje.
ALAN ŠĆURIC: Naši komadi se občasno vrtijo na Valu 202. To nas zelo veselo. Ni bilo tako težko priti zraven, predlagali so jim našo glasbo in bila jim je všeč. Tudi na radiu Bob in ostalih se zavrtimo občasno, na tistih radijih, ki preferirajo glasbo s slovenskimi besedili, tam pa nismo tako priljubljeni (smeh). Ko smo izdali ploščo, smo takrat kontaktirali vse radijske postaje. Poslali smo jim naš promo material, nakar so nas nekateri sprejeli, drugi pač ne. Radijsko predvajanje je enako pomembno kot nastopanje v živo. Večkrat kot nas ljudje slišijo, bolje je za nas.
ROCKER.SI: Na kateri točki se največkrat pokaže, če je skupina trdna in pripravljena na resno delovanje? Kje so tiste pasti, prelomnice? Kdaj si ti vedel?
ALAN ŠĆURIC: Na prvi vaji (smeh). Takrat smo že vedeli, da imamo nekaj. Ko se nam je pridružil še Matic (Križaj, op.a.), takrat smo vedeli, da bomo uživali. Cilj je bil in še vedno je, da se zabavamo, da se radi družimo in igramo.
ROCKER.SI: Kje si se učil petja? Pride komunikacija s publiko naravno?
ALAN ŠĆURIC: Ko sem bil otrok, sem najprej pel v zborih. Nato sem hodil v glasbeno šolo in na Hrvaškem kasneje nastopal še v muzikalih. Na primer Jesus Christ Superstar in Hair sta bila ena od večjih. Poleg privatnih ur petja seveda. Veliko sem nastopal na odru, takrat sem še študiral na faksu, ampak sem imel hkrati dovolj prostega časa (smeh). Glasba me je veselila, zato sem se odločil, da si za študentsko delo najdem nekaj v tej smeri. Po štirih, petih letih lepega druženja in nastopanja po zagrebških gledališčih pa je vse skupaj preraslo v nekaj drugega.
ROCKER.SI: Obstaja na spletu kakšen posnetek?
ALAN ŠĆURIC: Ne vem (smeh). Nikoli nisem bil glavna zvezda teh gledaliških predstav, to so bili tisti, ki so bili tam redno zaposleni. Mi smo nastopali v okviru našega ansambla moških igralcev in ženskih igralk. Približno dvanajst nas je bilo takšnih, ki smo znali peti in igrati, se premikati po odru in kaj tudi odplesati … Nekateri so se kasneje zaposlili in se še danes preživljajo s tem, drugi pa smo odšli v svojo smer. To nastopanje mi je vsekakor pomagalo v glasbenem poslu. Predvsem sem pridobil disciplino, ki je potrebna, in pa naučil sem se načina, kako na primer komunicirati z drugimi člani banda, celo prepoznati, kje je dobra luč … (smeh). Dobra šola je bila.
ROCKER.SI: Na socialnih omrežjih ste kar dobro oboroženi s fotografijami s koncertov. Najboljša koncertna izkušnja do sedaj?
ALAN ŠĆURIC: Mislim, da Orto Bar, premiera našega prvega studijskega albuma. Prišel sem ravno z dopusta in bil čisto brez glasu (smeh). Bil sem prehlajen, ampak čaj in adrenalin sta mi pomagala do zelo uspešnega nastopa.
ROCKER.SI: Kaj je tisto, kar te najbolj pritegne, ko sam poslušaš glasbo drugih?
ALAN ŠĆURIC: Osnovni pogoj je, da so uigrani, potem pa takoj vokal. Ne rabi biti virtuozen, ampak samo, da je iskren in da prepriča. Glas je tisti, ki pritegne publiko.
