TADEJ GOLOB: ‘Bon Jovi niso za vsak dan’

Foto: Miran Jurišič (Tadej Golob - osebni arhiv).
Foto: Miran Jurišič (Tadej Golob - osebni arhiv).

Tadej Golob je z objavo Jezera povzročil svojevrstno kriminalno evforijo. Navdušenje nad branjem in pisanjem kriminalk, ki je dobilo svojo upodobitev tudi na malih ekranih. Z dobro posnetim zvokom ali ne, lik Tarasa Birse je prišel do množic. Si pridobil mesto osrednjega detektiva na naši strani Alp, ki bo kmalu nadaljeval z reševanjem primerov. O njem, Motörhead, skrivnih užitkih in še čem smo se pogovarjali z njegovim pisateljskim očetom.

ROCKER.SI: Pozdravljen, kako si?

TADEJ GOLOB: V redu, hvala.

ROCKER.SI: Veljaš za enega najbolj popularnih piscev kriminalk v Sloveniji, zato se zdi naslednje vprašanje primerno: Kje naj začnem, če bi rad napisal kriminalko?

TADEJ GOLOB: Nekih nasvetov si ne bi upal dajati, lahko pa povem, kako sem se zadeve lotil sam. S pisanjem sem precej odlašal. Gre za posebno obrt, ki zahteva veliko znanja. Da si izmisliš zanimivo zgodbo in da jo tako tudi končaš. Mislim, da sem se odločil pravilno, da se je izid Jezera zgodil 20 let po izidu mojega knjižnega prvenca.

ROCKER.SI: Kakšen je tvoj potek reševanja umora? Imaš v glavi umor, ki ga nato razpletaš, se odpravljaš k začetku?

TADEJ GOLOB: Sprva sem moral dobiti idejo, s katero sem nato živel nekaj časa. Zdaj, med pisanjem pete knjige, pa imam že toliko izkušenj, da vem, kaj je možno. V veliko pomoč so mi tudi različni področni strokovnjaki. Drži pa tudi, da končna verzija nastane med samim pisanjem. Običajno imam narejen načrt s približno 40 poglavji, ki se vmes nenehno podirajo. Trenutno sem že pri osmi različici prvotne zamisli (smeh). 

ROCKER.SI: Vse štiri dosedanje knjige se odvijajo v Sloveniji. Polpretekla zgodovina in sedanjost se zdita dober vir navdiha.

TADEJ GOLOB: Res je, vsaka država je primerna za kriminalko. Pri pisanju skušam upoštevati družbene razmere države, kjer se odvija zgodba. Skušal sem pisati v slogu Agatha Christie, ki je v svoje pisanje vpletla značilnosti takratne angleške družbe. Živimo v časih, ki jih kot pisatelj, če daš kaj nase, ne smeš ignorirati. 

ROCKER.SI: Bi lahko rekla, da je Agatha tudi tvoja vzornica?

TADEJ GOLOB: Drži. Prebral sem vse njene knjige, ki so bile prevedene v slovenščino. Nad njo je navdušena tudi hčerka. V otroštvu sem bral tudi Sherlocka Holmesa, potem vrsto let nobene kriminalke. Preden sem se lotil Jezera, sem prebral še nekaj Skandinavcev, da sem videl, v čem je štos. 

Tadej Golob (desni) na gori Mount Everest (foto: Matej Flis - Tadej Golob, osebni arhiv).
Tadej Golob (desni) na gori Mount Everest (foto: Matej Flis – Tadej Golob, osebni arhiv).

ROCKER.SI: Kriminalke zaznamujejo tudi različni stranski zapleti. Situacije, ko se ti zdi, da veš vse, a se koncu vseeno znajdeš v slepi ulici. Kako pomembni so takšni ovinki?

TADEJ GOLOB: Sam jih jemljem zelo resno. Pomembno je, da se jih tako lotiš. Da jih navkljub temu, da veš, da ne peljejo nikamor, vseeno smiselno vključiš v glavni tok. Drugače bo bralec ugotovil, da blefiraš. Pri slepih rokavih imaš največ možnosti, da se izraziš. 

ROCKER.SI: Dotakniva se še samega Tarasa. Koliko sebe si vključil v njega? Kakšni se ti zdijo njegovi vplivi?

TADEJ GOLOB: Navdušen sem, da so se moje kriminalke prijele. Težko rečem, koliko sebe sem vključil v Tarasa. Do tega pride spontano. V nekem pogovoru sem napol v šali dejal, da je Taras nekakšen hibrid Clinta Eastwooda in mene. Lastne izkušnje so namreč pomemben del pisanja, saj je človek z dolgočasnim življenjem težko dober avtor. Delno pa je, verjetno predvsem nezavedno, nastal tudi na podlagi kriminalk, ki sem si jih ogledal tekom let. Umori na podeželju, Dirty Harry in podobno. 

ROCKER.SI: Taras je prav tako oboževalec Motörhead. Ali je tudi to avtobiografsko?

TADEJ GOLOB: Nekaj časa, govoriva o zelo dolgi dobi, sem intenzivno poslušal Lemmyjeve modrosti. Zdaj pa poslušam vse živo. Lahko bi rekla, da različna življenjska obdobja prinašajo tudi spremembe glasbenega okusa. Kot najstnik sem bil zelo izključujoč do drugih žanrov. Dire Straits, ja. Status Quo, ne. Ne vem, zakaj, a tako je bilo (smeh). Moj guilty pleasure so Bon Jovi. Težko priznam, a če med vožnjo naletim na kakšno njihovo skladbo, je ne preskočim (smeh).  

ROCKER.SI: S peto knjigo se bodo vrnili tudi nekateri stari antagonisti. Ali se nam obeta kaj dolgotrajnega? Kot med Sherlockom Holmesom in profesorjem Moriartyjem?

TADEJ GOLOB: Zanimivo vprašanje. Mislim, da ne. Da se bodo odprti računi poravnali do konca. Kaj konkreten pa sem bolj težko, saj knjiga še ni končana. Lahko bi rekla, da še sam ne poznam konca (smeh).

ROCKER.SI: Nam lahko razkriješ naslov? Kdaj jo bomo lahko brali?

TADEJ GOLOB: Naslov naj ostane presenečenje. Izid je bil planiran za letos. V času knjižnega sejma. A so se načrti zaradi rehabilitacije in ostalih stvari nekoliko spremenili. Z urednico sva se dogovorila, da bo izšla pred poletjem. Računam, da bom s samim pisanjem zaključil do novega leta. 

ROCKER.SI: Tadej, bilo mi je v veselje. Imaš še kakšno zaključno misel?

TADEJ GOLOB: Bon Jovijev ne poslušam vsak dan, da ne bo pomote (smeh)!