Napetosti, ki so zaznamovale razpad Jugoslavije in leta za njim, so poleg številnih geopolitičnih sprememb povzročile tudi zaton kopice obetavnih bendov. Eni takšnih so bili tudi novosadski Pergament (Facebook, Reverbnation), ki so s polnokrvnim prvencem ‘Vruća Linija’ (1988) in EP-jem ‘Mr. War’ (1990) jugoslovanski metal ponesli v nove višave. Skupina je svojo pot prvič zaključila leta 1991, kasneje pa se je večkrat vrnila med žive. Nazadnje leta 2017, skupina od takrat ostaja aktivna, ko je luč sveta ogledal singel ‘Freedom’. Pergament so letos izdali še kompilacijo ‘Fire & Ice’, ki predstavlja nekakšen pregled njihovega dosedanjega ustvarjanja, hkrati pa naznanja, kaj nas čaka v prihodnosti. O njej in še marsičem sem se med oktobrskim obiskom bendovega prostora za vaje v Novem Sadu pogovarjal z bendovim vodjo in kitaristom Stevanom.
Pri Stivu sem najprej preveril, kakšno je trenutno stanje v bendu:
»Razpoloženje je dobro. Bobnar Tara [Kerac, op. p.], ki se je skupini pridružil zadnji, se je lepo vključil. Na zalogi imamo okoli novih 30 pesmi, ki se med seboj zelo razlikujejo. Tako slogovno kot aranžmajsko. Dobra polovica je, kot jo imenujemo sami, heavymetalsko progresivnih, nekaj pa je tudi drugačnih. Vedno skušamo dodajati nove stvari, predvsem elemente iz domačega okolja. Pesmi zato vsebujejo veliko etno motivov in 7/8 ritmov.«
Pergament so letos izdali kompilacijo ‘Fire & Ice’ (2023), ki poleg novih pesmi vsebuje tudi remasterizirane različice starih pesmi in novo verzijo kultne ‘Mala ti si vatra’:
»Kot sem rekel, na zalogi imamo veliko novega materiala. Sprva smo nameravali izdati ponatis ‘Vruće Linije,’ (1988), vendar so se stvari vmes zapletle. Odločili smo se za kompilacijo, da oboževalcem vmes ponudimo vsaj nekaj novega in da jih bolje seznanimo z našim pevcem Igorjem [Almeida Ždrnja, op. p.]. Izdelek predstavlja nekakšno sintezo dosedanjega ustvarjanja. Nekakšen most med preteklostjo in tem, kar prihaja.«
Pri toliko idejah se zdi novi album le še vprašanje časa:
»Ker smo že naredili remasterja ‘Vruće Linije’ in ‘Mr. War’ (1990), se bomo najprej lotili tega, saj bomo z njima razveselili številne oboževalce. Pesmi so bile obdelane s pomočjo spletnega programa Emastered, ki so ga ustvarili po navodilih najboljših čarovnikov produkcije iz ZDA. Projekt je bil nagrajen tudi z grammyjem in ga z veseljem priporočamo vsem kolegom iz Slovenije, ne glede na glasbeno zvrst. Načrtujemo, da bomo spomladi začeli še z nastopi v živo. Seveda imamo v načrtu tudi novo ploščo, kajti materiala je več kot dovolj. Iz omenjene množice 30 pesmi, jih bomo izbrali 8 ali 9, ki bodo najbolj predstavljale novo zgodbo. Šlo bo za nekakšno mešanico thrasha, prej omenjene heavymetalske progresive in etno elementov. Za drugačen element Pergamenta, ki ga prej še ni bilo.«
Izid prvenca, ki bo letos dopolnil 35 let, je predstavljal odmik od takratnih standardov:
»Z nastankom našega zvoka je povezana zanimiva zgodba. Takratni bobnar [Taker Farkaš, op. p.] je bil legenda na področju Vojvodine in širše. Bila sva iz iste generacije, ki ji je skupno to, da rada eksperimentira. Taki [Taker, op. p.] je takrat poslušal Slayer, kar ga je motiviralo, da smo se na eni od vaj spustili v divjo improvizacijo oziroma frko, kot to je imenoval sam. Nastali zvok nam je bil všeč, zato smo nadaljevali v tej smeri. Mislim, da je šlo pri vsem skupaj za nekakšen naraven odziv na to, da so se naši idoli kova Iron Maiden in Judas Priest takrat začeli ponavljati.«
Tiste čase je prav tako zaznamoval konec po svoje pa tudi nadaljevanje hladne vojne, zaradi česa se zdi naslov ‘Vruća Linija’ več kot primeren:
»Kot umetniki smo bili zavezani sledenju resnici. Takratna država je razpadala. Šlo je za odraz tega, kar se je dogajalo okoli nas. Za naše zavedanje, da se nam ne obeta nič dobrega. Album vsebuje veliko vsebin, zaradi katerih smo še dolgo po izidu imeli težave z raznoraznimi varuhi morale.«
Plošča je izšla pri neodvisni založniški hiši Ghost House, kar v tistih časih ni bilo ravno pogosto:
»Nikakor nas ne želim primerjati z Metallico, vendar je bila naša pot do albuma podobna. Tako kot Metallico in njihov ‘Metal Up Your Ass’ so tudi nas začetku vsi zavračali, saj smo bili preveč drugačni. Če pevec ni začel peti po prvih 15 sekundah, nisi imel šans. Za metal je značilno to, da ga vedno spremljajo novosti. Ker nas niso hoteli pri nobeni založbi, smo jo odprli sami!«
Čas priprave prvenca je zaznamovala tudi Miloševićeva jogurt revolucija, ki ni imela posebnega vpliva na sama snemanja:
»Nam je bila važna glasba, ki smo jo ustvarjali. Z Miloševićem se nismo posebno ukvarjali, vendar smo se zavedali, da se nam ne obeta nič dobrega. Šlo se nam je, da dokončamo in izdamo album, v katerega je bilo vloženega veliko napora. Naš menedžer je ustanovil založbo Ghost House, mi pa smo vse skupaj financirali. PGP RTB je samo tiskal plošče, kar niti najmanj ni bilo poceni. Iz teh časov se spominjam anekdote, ko smo šli s kolegi v eno od diskotek. Za varnost so takrat večinoma skrbeli Črnogorci, ki nas nikakor niso želeli spustiti v klub, čeprav so bile takrat takšne zgradbe obravnavane kot javni prostori. Torej zgradbe, v katere je imel vstop vsak, ki je spoštoval pravila. Na primer kupil vstopnico, če je šlo za zasebno zabavo. Zadeve so se stopnjevale do te mere, da je skoraj prišlo do pretepa. Varnostniki so nato poklicali policijo, češ da delamo težave. Ko sva s kolegom, s katerim sva takrat študirala filozofijo, policiji na racionalen način pojasnila, kaj se dogaja, so na koncu skoraj odpeljali njih. Ti, ki nas večer prej niso spustili v diskoteko, so naslednji dan na zborovanju nosili transparente in bili najbolj glasni. Vse je bila ena velika parodija!«
Skupina je leta 1990 izdala tudi angleški EP ‘Mr. War’, ki pa ni bil mišljen kot spogledovanje s tujino:
»Tujine nismo imeli v mislih, saj so bili takrat že nastopi doma in v soseščini zelo oteženi. Material smo posneli v angleščini, kjer je naš takratni pevec Shlog (Branko Badžić, op. p.) pel samo v tem jeziku. Priredili smo material s prvenca in dodali naslovno skladbo, ki je o prihajajoči tragediji govorila na bolj odkrit način.«
Material s spleta včasih ni najbolj točen, saj zgodba, da je pevec Shlog nastopil na avdiciji za pevca Black Sabbath, ne drži:
»Sodeloval je pri projektu, ki je bil posredno povezan z Black Sabbath. Z njihovim pevcem Tonyjem Martinom. Šlo je za velik britanski projekt, v katerega je bilo vloženega precej denarja in pri katerem je sodeloval še en človek s področja nekdanje Jugoslavije. Stvar je nanesla, da so Branku za dve leti prepovedali vstop v Veliko Britanijo, zaradi česa se je snemanje nadaljevalo na Nizozemskem. Ker ta na koncu ni bil zadovoljen s posnetim, je material na koncu odpel Tony Martin.«
Klepet se je zaključil z željo, da bi Pergament nekega dne (končno) nastopili tudi v Sloveniji:
»Nastopali smo na Hrvaškem, v Srbiji, v Bosni, do Slovenije pa nam v vsem tem času ni uspelo priti. Vem, da imamo oboževalce tudi pri vas, zato upam, da nam bo nekega dne uspelo tudi to!«
