Slavko Franca: Kdaj si zbiratelj?

FOTO: Nejc Zupančič

Zbirateljstvo je ena od stvari, ki ne poznajo meja. Tako v smislu pripadnosti dani podzvrsti kot tudi v nekoliko bolj materialnem smislu. Značke, znamke, plošče in plakati je le nekaj stvari, ki jih lahko zbiramo. Kdaj si pravi zbiratelj? Ko imaš v lasti vse albume svojega najljubšega benda? Ko napolniš svoj prvi album? Kakšen zbiratelj je potem Slavko Franca, ki je zasedbi The Rolling Stones, glasbeni ljubezni svojega življenja, posvetil celoten muzej?

Zasedbe The Rolling Stones mi verjetno ni potrebno podrobno predstavljati. Kot verjetno veste, gre za zasedbo, ki nepretrgoma deluje vse od leta 1962, kar že samo po sebi predstavlja neverjeten dosežek in ki je s ploščami, kot so Beggars Banquet (1968), Let It Bleed (1969), Sticky Fingers (1971) in Exile on Main St. (1972), omogočila, da je rockovski žanr živel tudi po zatonu poletja ljubezni. In da o vplivih kultnih žnabljev na popularno kulturo niti ne začenjam. Se bom pa zato ustavil pri zbirateljski strasti gospoda France, ki obstaja skoraj tako dolgo kot band sam. Korenine Slavkove glasbene zbirke namreč segajo v leto 1964, ko je slednji kupil svojo prvo The Rolling Stones ploščo. Singlico Con le mie lacrime (As Tears Go By)’/‘Heart of Stone’. Nekaj let kasneje, leta 1967, pa je sledil še prvi koncert, ki ga je Slavko doživel v italijanskem Milanu. Njegova skupna prisotnost na bendovih koncertih je dandanašnji že presegla številko 60.

FOTO: Nejc Zupančič

Obiski koncertov pa niso povezani zgolj z uživanjem v glasbi, ki jo izvajajo Slavkovi ljubljenci. Pomembni so tudi »spominki«. Takšni ali drugačni artefakti, predvsem promocijski plakati, za katerimi se skrivajo številne rockovske anekdote. Naj si bo Kuba, Nashville ali Evropa, Slavko in njegov žepni nož bosta tam:

Žepni nož je moj stalni sopotnik. Ko opazim nekaj, kar si želim imeti v zbirki, se ne oziram na reakcije drugih. Izklopim svet okoli sebe, in akcija.

Navkljub častitljivi starosti zasedbe, pa Slavkova zbirka še ni dosegla končne številke, saj prva v svet pošilja nove in nove izdelke, o katerih nam je zadnji povedal:

Izdajajo samo kompilacije, ponatise starih albumov in arhivske posnetke. Stvari, ki sem jih kupil že prevečkrat. Želim si, da (končno) izdajo nekaj novega. Čiščenja arhivov je bilo dovolj!

Če ste si ob predstavitvi razsežnosti Slavkove zbirke zastavili vprašanje, ali je zbiratelju v muzej uspelo privabiti tudi kakšnega člana zasedbe, niste bili edini. Kot mi je v sklopu obiska zaupal prvi, je tekom let že spoznal basista Darryla Jonesa, ki je leta 1993 nadomestil Billa Wymana, leta 1982 pa (bežno) tudi kitarista Rona Wooda. Si je pa Slavkov muzej že ogledal Mickov brat Chris, ki je v Sloveniji večkrat tudi nastopil.

The Rolling Stones niso edina Francova ljubezen. Kot naslednjo velja izpostaviti ladjo Rex, ki so jo leta 1944 potopila zavezniška letala. Na Slavkovi zgradbi se namreč nahajajo številni rekviziti, ki jih je ta kot mladenič rešil iz ladijskih razvalin. Raziskovanje ostankov potopljenega parnika pa ni bil Slavkov edini stik z ladjami. Kajti zbiratelj je 40 let svojega življenja preživel kot častnik in upravitelj tehničnih oddelkov na čezoceankah – v muzeju se nahaja tudi njegova uniforma. Poleg kotalečih kamnov in pomorstva je Slavko tudi velik ljubitelj starih avtomobilov in mačk, ki jim je s prijateljem Petrovičem postavil pravo B&B zavetišče.

FOTO: Nejc Zupančič, Slavko Franca (zasebni arhiv)

Slavkov muzej in posestvo predstavljata zanimivo popestritev obalne turistične ponudbe. Projekt, ki ga poganjata strast in tradicionalna obalna gostoljubnost, namreč dokazuje, da še zmeraj obstajajo posamezniki, ki v turistih ne vidijo le možnosti zaslužka.

Če ste oboževalec zasedbe ali zgolj radovednež, ki želi obiskati nekaj drugačnega, potem je Slavkov muzej odlična izbira. Več informacij o muzeju je na voljo TUKAJ.