SIMON GALE: ‘Na Dunaju je preko 40 trgovin z gramofonskimi ploščami’

Galea Records (Foto: recordstores.love)

ROCKER.SI: Simon Gale, med drugim si lastnik prodajalne glasbenih vinilnih plošč Galea Records na Dunaju. S čim vse se ukvarjaš?

SIMON GALE: Če bi povzel moje dejavnosti v dve besedi, trgovina in glasba. Poleg trgovine s ploščami, se ukvarjam tudi z iskanjem pevskih talentov, s prijateljem Borutom imava v Sloveniji snemalni studio, v prihodnjem letu pa bo Galea Music oziroma Galea Records začela tudi kot založba in organizator koncertov. Prvi trije projekti so že v delu. Nekateri me poznajo tudi kot DJ-ja (DJ Vintazh), vrtim izključno s CD-jev in plošč. Laptop DJ-ji so kot brezalkoholno pivo (smeh). Drugače je moja najljubša aktivnost preživljanje časa z družino.

ROCKER.SI: Zakaj prodajalna na Dunaju in kako si prišel do tega? Pri nas ni dovolj možnosti?

SIMON GALE: Na Dunaj me je potegnila ponudba za delo že leta 2009, torej prodajalna na Dunaju enostavno zato, ker tu živim že 10 let. Delal sem kot menjalec za zabavno elektroniko in do leta 2016 je šlo vse super, smo res prodajali na kamione. V zadnjih dveh letih pa se je posel zaradi prevlade velikih tako skrčil, da ni bilo dovolj niti za skromno življenje. Treba je bilo začeti nekaj novega, trgovina s ploščami je nekaj, kar me veseli, osrečuje in konec koncev lahko rečem, da sem poznavalec kot tudi zbiratelj glasbe. Na Dunaju je preko 40 trgovin s ploščami, kar je po eni strani pokazatelj, da je vinil na Dunaju zelo »in«, a po drugi strani se soočaš s hudo konkurenco. Kar je ok, ne zaspiš (smeh). Tudi v Sloveniji je ljubezen do gramofonskih plošč velika, kar vidim na dobro obiskanih sejmih, a vseeno mislim, da imam na Dunaju več možnosti za uspeh.

ROCKER.SI: Govoriva o prodaji “2nd hand” vinilk, torej rabljenih. Je to bolj smiselna izbira kot prodaja novih izdelkov? Potem pa še koncertni posterji, hi-fi sistemi, pinball naprave in jukeboxi? Vse to najdemo v tvoji prodajalni.

SIMON GALE: Primarno prodajamo “2nd hand” gramofonske plošče, saj obsegajo 97 odstotkov ponudbe. Nove plošče imamo zgolj v primeru lukenj v ponudbi ali pa če novo ploščo izda kakšen meni ljubi ali iskani izvajalec. Izjema so tudi plošče, kjer so prve izdaje zelo drage. Nima vsak najstnik 80-100 evrov za prve izdaje Nirvane ali Pearl Jam, kvalitetne  originalne ponovne izdaje se dobi že za manj kot 20 evrov. Zakaj sem rekel originalne? Žal je res, da se predvsem po sejmih pojavlja precej piratskih plošč, kar me žalosti in jezi hkrati. Veliko je bilo že napisanega o starih in novih odtisih plošč. Naj podam mnenje na podlagi izkušenj. Poslušal sem približno 300 albumov na zelo dobrem hi-fi sistemu in primerjal stari odtis proti novemu. V 70 odstotkih primerov je zvenela stara plošča bolje kot nova reizdaja, v 15 odstotkih enako in v 15 odstotkih je nova reizdaja zvenela bolje. Nove izdaje so večkrat digitalno prečiščene in se velikokrat izgubi ta toplina, žmoht, tisti glavni čar analognega zvoka. Ključno je, da je čedalje več ponudbe, potem pa naj kupec sam odloči, kaj mu zvokovno ali cenovno bolj ugaja.

Poleg plošč prodajamo tudi vse zgoraj navedeno, je zanimiva popestritev ponudbe in tudi atrakcija, predvsem originalni koncertni posterji so iskani in predstavljajo cenovno ugodno darilo.  V celotni prodaji pa plošče še vedno predstavljajo večino prihodka.

ROCKER.SI: Se v trgovino prikradejo kakšni znani obrazi?

SIMON GALE: Seveda se, pri nas je bilo že veliko dunajskih znanih obrazov, predvsem iz punk in rock scene. Od nam domačih ljudi so nas že obiskali Peter Lovšin, Bort Ross, Lamai, Boris Čibej, Sasa Lošić… Veliko ime pri nas na obisku so bili nedavno Cockney Rejects.

Galea Records (Foto: Simon Gale)

ROCKER.SI: Kakšne so tiste najbolj neobičajne želje strank glede vinilk in ostalega materiala?

SIMON GALE: Meni se zdi se vedno neverjetno in smešno, da me človek z rolexom na roki vpraša, če se da se kaj narediti na ceni, in to na plošči, ki stane 3 evre. Razveselijo me ljudje z drugih koncev sveta, ki iščejo naše plošče. Tako so šli Pankrti v Avstralijo, Neca Falk v Venezuelo in Miha Kralj v Urugvaj.

ROCKER.SI: Kako bi primerjal glasbeno sceno v Avstriji in v Sloveniji? Večkrat se vračaš nazaj za razna srečanja, glasbene sejme, dogodke, povezane s prodajo plošč. Kakšne so razlike pri povpraševanju in kupovanju?

SIMON GALE: Glasbena scena je v Avstriji žanrsko bolj raznolika, a tudi v Sloveniji se zadnja leta res veliko dogaja in nastaja čedalje več dobrih stvari, predvsem na Dolenjskem. Na Dunaju zelo rad zavrtim kakšno od El Kachon. Pri ploščah je največja razlika ta, da v Sloveniji ni tako velike stalne ponudbe, zato se kupuje spontano in priložnostno, medtem ko se na Dunaju kupuje bolj načrtovano. Povprečna višina nakupa je nekje za polovico višja na Dunaju. V Sloveniji se nenormalno veliko išče filmska glasba, predvsem klasike iz 80ih a la Dirty Dancing, iskana je dobra alternativa, punk in grunge, medtem ko Avstrijci radi kopljejo po metalu. Klasični pop rock izvajalci se prodajajo povsod.

ROCKER.SI: Česa se največ išče, za katero zvrst glasbeno je največ povpraševanja? Stari rock verjetno gre v promet, kaj pa novodobni?

SIMON GALE: Dober rock je vedno aktualen. GNR, AC/DC, Led Zeppelin, Black Sabbath, praktično vsi klasični izvajalci gredo dobro. Tudi Iggy Pop se je uspešno vrnil z novim albumom. Novodobnega rocka ni tako veliko, če sem iskren. Iskani so stoner rock bandi, kot so OH Sees in seveda velik hype je okoli Greta van Fleet, čeprav meni osebno so bolj kot en dober cover band (smeh).

V moji trgovini se največ proda klasičnega rocka in glasbe iz 80ih, new wave, synth pop. Jazz varira in je zelo odvisen od trenutne ponudbe. DJ-ji radi iščejo po funk in soul oddelkih. Naša specialiteta je ex yugo in slovenska glasba, saj imamo v ponudbi preko 1500 naslovov na vinilu. Zaninivo je, da polovico prometa z ex yugo ploščami naredimo z avstrijskimi strankami, z moje strani nepričakovano.

Galea Records (Foto: Simon Gale)

ROCKER.SI: Je res, kar se govori, da v zadnjih letih narašča tisk vinilk in seveda tudi povpraševanje po gramofonskih ploščah? Ali še vedno prednjačijo CD-ji?

SIMON GALE: Tako proizvodne kot tudi prodajne številke gramofonskih plošč naraščajo, a se počasi stabilizirajo. V zadnjem letu se je prvič po letu 1986 zgodilo, da se je prodalo več gramofonskih plošč kot CD-jev.

Simon Gale (Foto: recordstores.love)

ROCKER.SI: Sklepam, da nisi navdušen nad CD zgoščenkami. Zakaj vinil in ne CD? Razloži.

SIMON GALE: CD je čisto v redu medij, je majhen, praktičen, ampak CD-je uporabljam samo, če kje vrtim glasbo ali pa se vozim v avtu. Določene glasbe na vinilu sploh ni, tako da je CD večkrat edina rešitev, je pa res, da imam gramofonsko ploščo  rajši. Preprosto, ker zveni topleje, bolj naravno. Pri plošči tudi poslušam cel album, medtem ko pri CD-ju slabše pesmi enostavno preskočim. Največji plus pri ploščah so naslovnice, ker so velike in delujejo večkrat kot prava umetnina. Na take velike površine ovitkov se da spraviti veliko slikovnega gradiva in teksta.

ROCKER.SI: Najbolj »dragocen« del tvoje osebne zbirke?

SIMON GALE: Uf, težko vprašanje, ampak najbolj dragocene in vredne so moje severno korejske plošče.