V njihovem brlogu, v studiu 13, kjer že nekaj let ustvarjajo in pridno “vježbajo”, po dveh odigranih koncertih razprodane akustične turneje, ki je prišla hitro po njihovi lanskoletni vseslovenski dvoranski turneji in je bila napovedana bolj kot ne na željo oboževalcev, se mi je za pogovor pridružil bobnar največje slovenske rock skupine vseh časov Boštjan Meglič. Sedaj se zbirajo večinoma v dopoldanskih urah, saj poleg glasbenega živijo še družinsko življenje, ki jim narekuje urnik in življenjski nazor.
Manevrirajo med skoraj 50 v akustiko prevedenimi skladbami in pa setlisto, ki jo narekuje električni koncert, koledar dogodkov pa je zapolnjen do zadnjega. A oni že razmišljajo o novem albumu in morebitnem projektu, ki bi ga izvedli za častitljivo 25-letno obletnico delovanja. Začeli so kot srednješolci, postali slovenski rock bogovi, danes pa so izkušeni, preudarni in več kot zadovoljni s svojo kariero. Eni redkih po definiciji resnično profesionalnih glasbenikov pri nas. In prav nič ne bi spremenili glede profesionalne poti, ki jim je dala moč, da so danes oni tisti, ki lahko pomagajo drugim manj uveljavljenim glasbenim skupinam.
To so počeli že od nekdaj, tako kot so lansko leto priložnost dali Seven Days in May in MRFY-jem. Sami pa pravijo, da bi se z vsem znanjem, ki ga imajo danes, ob snemanju prvega albuma samo izgubili. Takrat so šli na glavo in posledično uspeli. V resnici so vedno šli na glavo, pa čeprav se včasih ni posrečilo, so vedno tvegali in dali vse od sebe, kar je tudi najboljši nasvet, ki ga lahko ponudijo.
(Foto: Marko Alpner, Vir: Siddharta.net)
V njihovem “placu za vaje” je vse tako lepo. Tam se ne kadi, ne popiva in vse je na svojem mestu. Tam se preigrava, ustvarja in razmišlja o naslednjih potezah. Še vedno so samokritični in si kdaj pa kdaj predvajajo avdio posnetek koncerta, ki ga potem analizirajo in izboljšajo. Ampak to je samo za njihova ušesa, bootleg posnetkov ne bodo izdali javno, sicer pa so že bili izštekani. V akustiko so pretvorili približno polovico vseh skladb. Proces pa je povsem odvisen od hitrosti kreativnih idej.
(Foto: Marko Alpner, Vir: Siddharta.net)
Prostor so z lesenimi deskami izolirali kar sami, dokaz njihovega trdega dela pa so tri majhne sekire, ki na steni poleg drugih detajlov v studio ponosno prinašajo občutek domačnosti. Takšne malenkosti v sicer profesionalnem okolju so resnično prijetne za videti. Tam visi še slovenska zastava, na steni njihova koncertna fotografija, naokoli pa raztresena draga glasbena oprema ter tehnologija. Navdušen nad videnim ugotovim, da gre Siddharta s polno paro naprej in bi še danes verjetno napolnila bežigrajski stadion. Več o njihovem delovanju mi je zaupal Boštjan Meglič.
ROCKER.SI: Akustična turneja se je začela, dva koncerta sta za vami, če se ne motim, kakšen je bil odziv?
BOŠTJAN MEGLIČ: V bistvu je bil odziv odličen. Vedno je v zraku tisti občutek, ko ne veš, če bo vse v redu, ker nismo igrali dva meseca. Vaj smo imeli dovolj, ampak oder je povsem drug občutek. Ampak se je vse poklopilo. Kar se tiče novih skladb, pa mislim, da so ljudje zadovoljni, mi pa vsak koncert posnamemo, da se lahko poslušamo in delamo popravke. Da vidimo odziv publike in da lahko slišimo končni miks, ker mi namreč še nismo povsem zadovoljni. Je v redu, ampak smo zelo pikolovski, zato se vedno pogovorimo. Vendarle smo za vse skladbe naredili nove aranžmaje in normalno pride do razlik.
ROCKER.SI: Pa ste kdaj absolutno zadovoljni?
BOŠTJAN MEGLIČ: Smo kritični, ampak polovico skladb smo že pretvorili v akustično verzijo … malo nam je tuje, ker vseeno smo tako zelo vajeni originalov. Nismo prepričani, če novi aranžmaji delujejo, dokler jih ne odigramo pred publiko.
ROCKER.SI: Bi avdio posnetke naredili javne?
BOŠTJAN MEGLIČ: Ne, o tem nismo razmišljali, ker kadar snemamo v živo, vemo v naprej in se zadeve lotimo drugače. Večkanalno. To so posnetki le za naše potrebe in lastno informacijo.
ROCKER.SI: Za bobnarja je razlika akustično ali električno? Kako se lotite pretvorbe v akustiko in koliko časa potrebujete?
BOŠTJAN MEGLIČ: Odvisno od ideje. Eno skladbo smo delali na treh vajah in smo ugotovili, da nam ni všeč, zato smo jo opustili in bo na vrsto prišla morda šele kasneje. Odvisno, koliko sladbe slečeš in oblečeš. Tudi pri bobnih je razlika, ker se vse sliši. Pri elektriki je polno nekih efektov, ki lahko zakrijejo napake, tukaj pa ni izgovorov. Uporabljam mehkejše bobnarske palčke in vse skupaj je tišje. Variiram med skladbami, odvisno od aranžmaja.
ROCKER.SI: Se kakšnih skladb ne da pretvoriti?
BOŠTJAN MEGLIČ: Da se vse, ampak vprašanje pa, če si z rezultatom zadovoljen. Za nekaj skladb smo ugotovili, da bolje delujejo električno, imamo pa nekaj skladb, ki jih izvajajo izključno akustično. ‘Autumn Sun’ je nastal kot akustičen, prav tako ‘Spet Otrok’, ki ga igramo zgolj na akustičnih koncertih. Odraščali smo ob glasnih električnih koncertih in še vedno v tem najbolj uživamo, akustika pa nam predstavlja velik izziv.
ROCKER.SI: Ta akustična turneja je kar hitro sledila tisti klasični. Aprila pa prvi električni koncert, in sicer v Loškem pubu. Ste vseeno čutili potrebo po sprostitvi energije?
BOŠTJAN MEGLIČ: Akustična turneja je nastala v glavnem zaradi povpraševanja, ne zaradi naše želje. Najprej smo bili na Izštekanih pri Juretu Longyki leta 2007 in takrat smo naredili prvih deset akustičnih skladb, ki so izšle na albumu. Z desetimi skladbami pač ne moreš imeti koncertov. Nato pa je prišla druga pobuda, da bi ob obletnici s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija imeli koncert. Takrat, leta 2013, smo naredili še vse ostale skladbe, da sedaj lahko igramo cele koncerte.
ROCKER.SI: V SiTi teatru ste koncert razprodali v rekordnem času. Napovedali ste še en datum.
BOŠTJAN MEGLIČ: To je tudi mene presenetilo. Ravno iz tega razloga, velikega povpraševanja, je začel nastajati akustičen set, od takrat naprej pa z vsakim novim albumom priredimo nekaj skladb. Ogromno jih imamo, vsaj 50 bi rekel, torej polovico vseh naših skladb.
ROCKER.SI: Slišali smo, kako ste za predskupino izbrali Seven Days in May, kaj pa MRFY?
BOŠTJAN MEGLIČ: Spet nas je povezal Jure Longyka, ko smo igrali na Izštekanih 10. Povabili smo goste in med njimi je bil tudi novi val glasbe, torej Koala Voice in MRFY. Ujeli smo se in v njih smo videli sebe.
ROCKER.SI: Kakšen je občutek, ko imate to moč, da lahko povabite skupino na turnejo in ji omogočite preboj ter koncerte v razprodanih dvoranah? Ste to sami pogrešali, ko ste začenjali?
BOŠTJAN MEGLIČ: V tem je fora, pogrešali smo to. Ko smo začenjali, nas niso vabili na turneje. Big Foot Mama vem, da so igrali s Perotom Lovšinom, mi pa nismo imeli te priložnosti. Zato smo vedno poskušali pomagati mladim. Tega zdaj nismo delali prvič, praktično na vsaki turneji smo k sodelovanju povabili mlajše glasbenike, ki so ravnokar izdali album, ali pa ga bodo v kratkem, in v njih vidimo potencial.
ROCKER.SI: Album je naletel na mešan odziv, kako se soočate z negativnimi kritikami?
BOŠTJAN MEGLIČ: Mi delamo glasbo zase. Ko pride ven, si naredil, kar si naredil. Ljudje glasbo sprejmejo ali ne, na to nimamo vpliva. Če bi vedno igrali enako, bi bil živ dolgčas. Mi smo skupina, ki imamo najrazličnejšo glasbo; od balad do izjemno nažganih komadov. To nam paše. Pri ‘Infri’ in ‘Ultri’ smo mogoče šli drugam, ampak načeloma ne delamo razlik. Tudi v življenju nimaš vedno enakega občutka. Danes vemo več, kot smo pred dvajsetimi leti.
ROCKER.SI: Bi kaj spremenili, sedaj ko se obrnete nazaj?
BOŠTJAN MEGLIČ: Če bi se zadeve lotil z znanjem, ki ga imam sedaj, bi se je lotil napačno. Ker preveč vem. Vsak čas ima svoj prostor in vsak prostor ima svoj čas. S tem znanjem na prvi plošči ne bi šli na glavo in posledično ne bi tako uspeli. Saj danes gremo isto na glavo, ampak se ob padcu ujamemo in nenehno razmišljamo. Včasih je bilo vse nepremišljeno. Mlademu sebi ne bi dajal nasvetov, ampak bi isto naredil še enkrat. Izognil bi se marsičemu, ampak lahko da ne bi bil tukaj, kjer sem sedaj. Garali smo in nismo vedeli, da bomo uspeli.
ROCKER.SI: Kaj bi svetoval mlajši bendom, ki se trudijo uspeti?
BOŠTJAN MEGLIČ: Da niso polovičarski, ampak skušajo dati vse od sebe in stvari narediti po najboljših močeh, kolikor je pač to mogoče v danem trenutku. Danes so stvari lažje in tehnologija je napredovala. Zadnje tri albume smo praktično posneli v našem malem studiu, kjer imamo vaje. Na začetku si vržen v vodo in probaš splavati. Mnogim ne uspe. Ajde, če bi kaj spremenil, če odgovorim na vprašanje, me moti, da je Slovenija tako majhna in se mora glasbenik ukvarjati še z vsemi ostalimi stvarmi. Drugje imajo ločeno, ampak prav tako prihaja do goljufij, kjer so glasbeniki oškodovani. Mi smo se morali učiti sami, ker nismo imeli odvetnikov, ki bi nam svetovali pri avtorskem pravu. Velikokrat smo se zajebali, ampak ravno zaradi tega znanja lahko danes še vedno plezamo višje in še višje …
ROCKER.SI: Kako ohranjate stvari sproščene v skupini? Kakšno je vzdušje na vajah?
BOŠTJAN MEGLIČ: Vaje so podobne, kot so bile včasih. Niso prav resne (smeh). Je zajebancija, je pa tudi res, da včasih zaradi vseh obveznosti – večina nas ima družino – urnik zgleda drugače. Prilagajati se moramo. Vrtci, šole, dejavnosti, sedaj imam odgovornost, včasih pa sem skrbel samo zase. Ampak smo z leti že ujeli ritem (smeh).
ROCKER.SI: Ste kaj prestavili vaje na zgodnejšo uro?
BOŠTJAN MEGLIČ: Vaje imamo sedaj dopoldan (smeh). Po tem, ko otroke odpeljemo v vrtec (smeh). Začnemo okoli 10. ure pa do 15. ure, ko jih je treba iskat. Ali pa imamo vaje zvečer ob 21. uri, ko grejo spat. Smo se navadili, ker včasih smo imeli vaje ob 16. uri popoldan, danes pa je to najbolj kvaliteten čas, ki ga z družino lahko preživiš. To se je spremenilo, ampak smo se z leti navadili in to sprejeli. Če se ustvarja glasba, imamo raje večerne vaje, ker nismo omejeni s časom. Dopoldan smo omejeni, ker je treba po otroke (smeh).
ROCKER.SI: Ste ena redkih skupin, za katero je glasba služba. Je mogoče celo lažje, če glasba ni primaren vir dohodka, ker tako ustvarjaš zgolj za užitek?
BOŠTJAN MEGLIČ: Nikoli nismo čutili tega pritiska glasbe kot službe, ker smo bili tako mladi, ko smo uspeli, da smo hodili še v srednjo šolo. Naš preskok se je zgodil leta 2003, ko smo igrali v Bežigradu. Takrat sem bil na faksu in živel doma. Delali smo študentska dela, glasba je bila hobi in majhen vir zaslužka. In ker smo bili tako mladi in se je nenadoma vse spremenilo, sem se hitro začel preživljati sam. Odselil sem se od staršev in postal samostojen. Nisem bil star 30 let, ko smo uspeli, da bi se takrat spraševal, ali se bom preživljal z glasbo. Nihče se ni spraševal, ampak smo vedeli, da se bomo 100-odstotno posvetili glasbi. Mi imamo srečo, da lahko od tega živimo. Ni pa nujno, če se vprašaš, kaj bi bilo, če bi bilo.
ROCKER.SI: Pravite, da nikoli niste odstopali od žanra in se niste skušali popularizirati. Obstaja recept za skladbo uspešnico?
BOŠTJAN MEGLIČ: Ni pravil, ne obstaja recept. Če vzamemo skladbi ‘Na Soncu’ in ‘Piknik’, zanju nikoli nismo posneli videospota in ju nismo forsirali, pa sta uspeli sami od sebe.
ROCKER.SI: Bi danes še napolnili stadion Bežigrad?
BOŠTJAN MEGLIČ: Lažje kot leta 2011. Takrat je bila velika kriza, mogoče celo največja, ampak držali obljubo. Šli smo na stadion, ki pa ni bil razprodan. Danes je v glasbi lažje, ker imajo ljudje spet denar za zabavo. Gredo ven na koncerte in uživajo, zato bi lažje napolnili stadion, ampak ne čutimo potrebe po tem. Nič ne delamo na silo in preračunljivo. Glasbe se lotevamo z občutkom. Idej imamo 50, na vajah jih preigramo 30, posnamemo jih 20, na albumu pa jih je 10. Brez slabe vesti izločamo skladbe, ki pač ne sodijo na album, in primer tega je ‘Ledena’, ki je nastala že leta 1995.
ROCKER.SI: Tako dolgo nazaj?
BOŠTJAN MEGLIČ: Občasno smo skladbo obujali, ampak ni bilo pravega občutka. Ideja je od takrat, aranžmajsko gledano pa je danes čisto drugačna. ‘Ledena’ je izšla po 20 letih in nikoli si nismo mislili, da bo nastala hit. Tomi je našel disk, na katerem je imel dvajset let stare ideje. Na njem je bila še ‘Pot v X’ in nekaj drugih, med njimi tudi ‘Ledena’, pa čeprav takrat še z drugim imenom.
ROCKER.SI: Načrtujete še kakšen projekt, po katerih ste tako znani? Naslednje leto bo minilo 25 let od vašega prvega koncerta.
BOŠTJAN MEGLIČ: Se pogovarjamo o tem. Niti ne vemo, v katero smer bi šli. Še malo premladi smo, da bi delali “the best of”, pa imamo zunaj že devet albumov.
ROCKER.SI: To pomeni, da najboljše šele prihaja.
BOŠTJAN MEGLIČ: Jaz mislim, da ja. Veliko stvari je že dobrih, nikoli pa ne veš, kaj se bo zgodilo. Deseti album je na poti, edino to vemo.
ROCKER.SI: Zelo malo članov ste zamenjali. Kaj vas je obdržalo skupaj poleg glasbe in zakaj misliš, da ste 20 let ostali tako enotni, povezani, uigrani?
BOŠTJAN MEGLIČ: Tudi mi se skregamo tako kot ostali, samo razpadli še nismo (smeh). Pogovori in reševanje problemov takoj in zdaj. Čim se nabirajo stvari, potem eksplodira. Poskušamo rešiti težave takoj, ko nastanejo. To je ključ do uspeha. Med sabo smo najbolj ponosni, da smo toliko časa skupaj, in sedaj se imamo še najbolje. Tisti časi, ko je šel vsak po svoje, so mimo. Danes se ne skregamo zlahka in energijo raje vlagamo v glasbo.
ROCKER.SI: Ste se kdaj skregali zaradi denarja?
BOŠTJAN MEGLIČ: Ne, ker smo te stvari rešili že zelo zgodaj v naši karieri. Enaka razdelitev za vse je edino pravilo in vse velike glasbene skupine imajo to ureditev, ker se vedno ustavi pri denarju. Prej prideš do tega, bolje je. Od takrat naprej ni vprašanj, kdo je naredil več ali manj. Nismo vsi za vse in vsak prispeva maksimalno kolikor lahko. Smo kot družina in moramo držati skupaj, le tako smo lahko najsrečnejši. Ko enkrat rešiš ta problem, se ti kot bendu odprejo nova obzorja in o stvareh razmišljaš drugače. Ni pa lahko, ker je treba včasih tudi požreti ponos. Nikoli ne moreš enovrediti, kaj kdo prinese h glasbi, in žalostno je, da veliko skupin razpade zaradi čiste bedarije. To smo razčistili že pred dvajsetimi leti in se obrestuje.
