Senidah: ‘It’s show business, honey!’

Senidah (Foto: Kurzschluss)

Kurzschluss predstavlja ekskluzivni intervju z regijsko senzacijo Senidah – desetminutni pogovor, ki ga je glasbenica sama opisala kot enega najbolj iskrenih v karieri. Z njim začenjamo odštevanje do njenega največjega solo koncerta v Sloveniji do zdaj, ki se bo 22. decembra odvil na odru festivala Kurzschluss.

Se je Senidah po 50 milijonih ogledov njenih Mišićev kaj spremenila?

Več delam. Nisem več tako lena, kot sem bila včasih, čeprav si privoščim. Ampak ja, ista, ista. Ista Senidah. Tisti, ki me poznajo, bodo vedeli, kdo sem.

Bi rekla, da si internetna senzacija?

Niti ne bi. Mislim … Jaz se res ne obremenjujem s tem. Jaz delam komade, izdajam komade, nastopam s temi komadi. Nikoli ne razmišljam o tem, kako vplivam na ljudi, kaj sem zdaj naredila – pač komade sem izdala, komade izdajam in to je to. Jaz sem odrasla v Sloveniji, nastopala sem samo po Sloveniji in potem, ko se je zgodila Slađana, smo prišli tudi do drugih ljudi. Smo prišli do celega Balkana in smo prišli tudi do Balkancev izven Balkana, izven Slovenije. Potem pa dajmo reči, da ja. Mislim, to traja, to je zdaj nekaj drugega kot senzacija.

Misliš, da zares uspeš takrat, ko se več ne oziraš na “pravila” in začneš slediti sebi?

Če rad delaš to, kar delaš, se ne boš obremenjeval s tem, pa tudi če to včasih pomeni, da ne boš nastopal. Pač ne boš nastopal, ne boš šel preko sebe. Ampak ja, jaz mislim, da v glasbi ne bi smelo biti pravil.

Kako se po tvojem mnenju razlikujeta domača in regijska glasbena scena?

Slovenija po moje bolj … Ne vem, kako bi se izrazila, da ne bi izpadla grdo. Recimo več je emocij na Balkanu, težje emocije premorejo, tako bom rekla. Močnejše emocije premorejo. V Sloveniji pa se mi nekako zdi, kot da “o, ne smemo tega poslušati, ker to izzove to in to”. Take reakcije. Bog ne daj, da se kdo pretepa v spotu, pa je spot recimo igra. Tega na Balkanu ni. Tam vsi delajo to, kar se jim zdi, da … Umetnost. To je umetnost.

Znana si po svoji trmi. Če te je doma včasih ovirala, kako prav ti pride v tujini?

Mi zelo prav pride. Se mi zdi, da sem za tujino … Tukaj sem preveč, tam sem pa premalo.

Misliš, da je za tvoj uspeh bolj zaslužna trma ali perfekcionizem?

Dobro vprašanje. Zato ker sem trmasta in zato, ker sem perfekcionistka. Čeprav včasih sem bolj “šlampasta”, zato ker se mi z nečem ne da toliko ukvarjati in potem popustim, ampak potem sem vedno razočarana nad rezultatom, ker nisem bila dovolj perfekcionistka. In dovolj trmasta.

Kako svobodno se počutiš v tem trenutku?

Zelo svobodno. Delam to, kar mi paše. Delam z ljudmi, s katerimi mi paše delati. Se počutim svobodno. Ne vem, hvala bogu mi gre dobro. Lahko si privoščim malo svobode.

Včasih si veliko modnih kosov prikroijla kar sama. Še vedno kdaj vzameš škarje v roke ali prisegaš na oblikovalce?

Še vedno rada kakšno stvar kupim in potem odrežem, prerežem, dodam, odvzamem, ampak čedalje pogosteje si kupim tudi … Sploh pri nas v Sloveniji je veliko dobrih oblikovalcev in sem si kupila že kar nekaj kosov. In potem kombiniram z vsem. Ne vem, kupim si v trgovinah nekatere stvari in potem kombiniram kakšno “cunjo”, ki je malenkostno dražja, z eno, ki je pa pač “nič”.

Bi si želela oblikovati svojo lastno kolekcijo? Kakšno?

Bi. Joj, ne vem. Ne vem. Ne vem, res imam veliko idej. Veliko imam idej. Tako za ženske, ki si upajo, tako bom rekla. Čeprav ne samo za ženske. Tudi za moške … Ulični stil z, ne vem, eleganco in … Močjo. Z močjo.

Kako se soočaš z mediji, kadar zaslediš kaj negativnega? Sploh bereš, kaj pišejo o tebi?

Ne, ne berem. Ne berem. Nočem brati, ker je tega veliko in zakaj bi se jaz obremenjevala s tem. Ja, sem. Na začetku sem kdaj videla kaj in prebrala kakšen komentar. In te zaboli. Zaboli te, ne vem, za tisto sekundo, dve, dokler ne prideš do novega, pozitivnega komentarja in pozabiš. Kar je lepo – videti pozitivne komentarje, ampak jaz to … Dostikrat na mojih “špilih” pridejo do mene in me pohvalijo, se objamemo in slikamo, kar je dovolj.

Katere tri svoje karakterne lastnosti bi izpostavila?

Dobrosrčnost. Ne vem, trma in lenoba. Da sem lena. Ampak ja, jaz bi rekla, da sem zelo dobrosrčna, lena in trmasta.

Se ti ne zdi, da si kljub svoji lenobi precej uspešna?

Ja. Enkrat mi je nekdo rekel: nikoli ti ne bo nič uspelo. Pa sem sedela na kavču in rekla: ja, bo. Ne bo ti uspelo. Ja, bo. S kavča mi bo uspelo. In mi je uspelo s kavča. In je potem ta oseba rekla: sovražim te, ker si imela prav. Ne, vseeno sem delala. Sem delala za to, ampak sem si to tudi zelo želela. Kaj pa vem, morda sem bila rojena pod srečno zvezdo.  Ne, ne vem, koliko zdaj človek verjame v to, ampak jaz poskušam … Jaz nekako verjamem v to, da če si želiš … Ampak moraš seveda tudi delati za to.

Si od nekdaj vedela, da želiš postati pevka?

Jaz sem si od nekdaj želela, samo sem bila zelo sramežljiva. Ko sem bila mlajša, sem ves čas pela, ampak da bi me na kakšno tekmovanje prijavili – ni šans. Ves čas sem gledala karaoke z Dejo Mušič. Na to sem si zelo želela iti, ampak nikoli nisem imela “jajc”, da bi šla.

Se imela občutek, da nisi dovolj dobra? Kdaj si potem začela z glasbeno kariero?

Ne, samo sramežjiva sem bila. Meni se je zdelo, da sem bila dobra. Ne, samo sramežljiva sem bila. In potem je vse to trajalo do 25. leta in potem … Dokaj pozno, no. Dokaj pozno sem začela, ker ponavadi se z glasbo začnejo ukvarjati, ne vem, pri 17, 18 – že takoj studio, gremo, spot. Jaz sem prvi komad posnela pri 25. Prvič v življenju sem bila pri 25 v studiu. Že takoj sem začela delati vokalne linije, takoj sem v studiu začela ustvarjati glasbo, kot da to počnem že celo življenje. Če govorimo o meni kot glasbenici – sem tudi v skupini Muff, ki … Ne vem, prva pesem, ki je nastala, je bila Povej mi, za katero sem v prvo naredila vokalno linijo. In to kar se zdaj poje, je bilo odpeto takrat v studiu, tako da ja … Lahko rečemo, da je morda to moje poslanstvo.

Kako po tvojem mnenju občinstvo “začuti” tvoje poslanstvo?

Ljudje mi pravijo, da jih moj glas zdravi, ne vem, da jih popelje tja … Kaj pa vem, jaz sebe ne slišim tako … Saj včasih poslušam sebe, priznam, ampak da to tako zdravilno deluje, to je pa hudo slišati … Ne vem …

Bi rekla, da poješ iz duše?

Ja, seveda. Iz diafragme in duše. Iz duše, iz duše.

Kje se počutiš najbolj živo?

Na odru, na odru. Definitivno na odru, zdaj ko malo bolj pomislim. Definitivno na odru.

Redno sodeluješ s producentom Cazzafuro. Kako bi opisala njegovo vlogo?

On ve. Jaz sem prvič stopila v njegov studio, prvič sem posnela z njim komad, prvi album sem z Muffi posnela pri njem, drugi album sama prav tako. In zdaj že toliko časa sodelujeva, da me pozna in je zelo lahko delati z njim. Zelo lahko. In mi je res všeč, da … Pa fant je r’n’b, hip-hop … Ne vem, morda je zato, ker smo se toliko družili, spoznal še neke druge zvrsti oziroma videl, da lahko … Govorim, kot da sem ga jaz nekaj naučila, zagotovo se je on sam naučil … Ampak morda sem mu kje kaj pokazala in sva se zelo dobro ujela in zelo dobro sodelujeva.

Nastop na festivalu Kurzschluss je tvoj prvi večji solo koncert v Sloveniji. Že veš, kako boš povzročila kratek stik na našem odru?

Ne vem, ko stopim na oder, se bo zgodilo, kar se bo zgodilo. Upam, da bo zelo dobra interakcija s publiko in bo publika začutila moje komade. Imela bom svoje glasbenike … Mislim, svoje … Dva, tri fante, da bo vse malenkost bolj poudarjeno, za ostalo pa ne vem. Bomo videli, ko bomo na odru.

In kako lahko občinstvo navduši tebe?

Odziv. Da poznajo komade. Kakšna solzica tudi ne bi bila odveč … Hecam se. Da ti dajo sebe, to je to. To je zelo pomembno na odru.