Samuel Blues že sam po sebi predstavlja žgoče dober bluesovski večer, kar pa mu manjka, doda talentirani Miha Erić na ustno harmoniko. Albume štepa kar v dnevni sobi, enega za drugim, mi na drugi strani tega ustvarjalnega procesa pa glasbo sprejemamo z odprtimi rokami. Prah se še ni nabral na prejšnjem ‘Sammy Automatic’, ko je Samuel že izdal letošnjega ‘Parangal’, ki je prav tako v celoti dostopen na spletu. Pričakovanja so bila visoka, ampak zaenkrat mladi mož ostaja zvest samemu sebi. Hiter je kot hudič in verjetno ga bi pošteno razganjalo, če ne bi izdal nekaj novega, zato je istočasno ponudil še en plošček, in sicer v navezi s prej omenjenim mojstrom bluesa. Naslov ima ‘Transformator’!
Seznam skladb
Lajna II
Balkan Express
Termostat
Hlad
Maximum
Ptiči
Ovce
Coban
Bojler
Amper
Štrom
Dvojec je nekaj bolj svežega na trenutni glasbeni sceni in že nekaj nastopata na istem odru, zato je edino prav, da sta združila moči tudi v studijski verziji. Razumeta ritem nastopa, zato poslušalca najprej lepo ogrejeta, nato pa nadaljujeta z vse močnejšimi udarci noge ob leseni pod. Inštrumentalni balkan techno blues, kot mu sama pravita, pa je vseeno nekoliko manj prepričljiv izdelek, kot smo jih bili vajeni s strani Samuela. Vrhunec tega še vedno predstavlja ‘Alpska Psihadelija’ (2018), čeprav je bila dobra tudi ‘Sammy Automatic’ (2018).
Samuela Blues, diskografija
- Claws, Smoke, Hips and Love (2013)
- Rocket Ships Fly (2015)
- Lo-fi Car Music (2016)
- Alpska Psihadelija (2018)
- Sammy Automatic (2018)
- Parangal (2019)
Renesansa bluesa je občutna, medtem ko novi album v povsem inštrumentalni verziji še naprej govori o težavah majhnega človeka in je krasno ekspresiven. Se pa nekoliko ponavlja. S postavitvijo v kontekst ostalih albumov, ki so zelo kratkega razmaka, posledično ne nudi kdo ve kaj novega ali še ne slišanega. Ponovno je na delu surova sila, brezkompromisno udrihanje po kitari, začinjeno s sladko melodijo orglic. Enajst skladb, ki se balansirajo med obema glasbenikoma kot kompromis ustvarjalnosti, ki pa še vedno predstavlja bistvo njunega nastopa v živo. Kar slišiš, to tudi dobiš. Distorzirana kitara, čvrst ritem, oster napev in čisti minimalizem.
Že naslovi skladb so brez vsakršnega ekscesa, samo tisto zares nujno sta privlekla na plan z novo plato. Ko rečeno ne najboljša stvaritev do sedaj, ampak je pa drugačna. Že sami naslovi skladb so nekaj posebnega in kažejo na to, kaj je tisti trenutek švigalo čez njune misli. Še naslovnica je zmes vsega bizarnega. Na steni žaga, slika poeta, kavbojski klobuk, gramofon in pa plinska jeklenka, katero na samem albumu krasi napis ‘Sazas’. Booom! Samuel in Miha ne ovinkarita in ni jima še zmanjkalo idej. Glasbeno premoreta še veliko več, ampak glede na dosedanji način dela niti ne preseneča ideja po hitrem izidu plošče, ki bo mesto našla predvsem kot dopolnilo na koncertni setlisti ali pa solidno “mašilo” med dvema res dobrima!
