RORY GALLAGHER: ‘Rory Gallagher’ (1971, 2021)

Foto: UMC, promo
Foto: UMC, promo

Rory Gallagher je eden od izvajalcev, ki bi si zaslužili večjo prepoznavnost. Gre namreč za ime, ki je vplivalo na kitariste, kot sta Slash in Brian May, zavrnilo priložnost, da bi postalo del Rolling Stones, in še bi lahko naštevali. A predno se je Rory odločil, da bo nadaljeval kot samostojni glasbenik, je vmes že izdal nekaj studijskih albumov. Med drugim tudi svoj istoimenski prvenec, ki letos praznuje 50 let. Jubilej, zaradi katerega smo bili na začetku meseca deležni izida njegove razširjene in remasterizirane izdaje.

O albumu

Po razpustitvi zasedbe Taste, irskega odgovora na Cream, se je za kitarista začelo drugačno obdobje. Čas iskanja nove identitete, med katerim se je preizkusil tudi z Noelom Reddingom in Mitchem Mitchllom iz The Jimi Hendrix Experience. Rešitev vprašanja je na koncu prišla v obliki basista Gerryja McAvoya in bobnarja Wilgarja Campbella. Trio je skupaj ustvaril plošče Rory Gallagher (1971), Deuce (1971) in Live in Europe (1972), Campbella pa je nato zaradi strahu pred letenjem nasledil Rod de’Ath.

Novopečena ekipa se je februarja leta 1971 zaprla v londonski Advision Studios in ustvarila svoj prvenec. Gre za prvo ploščo do mnogih (razen Calling Card (1976), Photo-Finish (1978) in Top Priority (1979)), kjer je Gallagher samostojno poskrbel tudi za produkcijo.

1) Rory Gallagher: 50th Anniversary Edition

Prvi del izdelka odpira ‘Laundromat,’ ki nas že takoj seznani z očitnim. Gre za izjemnega kitarista z velikim potencialom, ki je zmožen ustvarjati celotne skladbe. Ne le melodije in aranžmaje, temveč tudi besedila. Ali je besedilo posvečeno vrvežu v neznani pralnici ali pa se za njim skriva kaj bolj globokega. Morda nekaj v smislu, da se ne glede na vse naše pripetljaje svet še vedno vrti naprej? Da so prošnje vesolju, naj to spremeni potek svojega delovanja, če ne drugega vsaj zelo narcistične? Naslednja je na vrsti ‘Just The Smile.’ Prijetna zmes Roryjevega brenkanja in vplivov takrat popularnega folk rocka, ki vas bo ponesla na romantični sprehod po irskih ravnicah. In da o samih bobnih niti ne izgubljam besed. Vzorčni primer skladbe, ki zaradi slednjih doseže nove razsežnosti.

Tretje mesto na plošči zaseda ‘I Fall Apart.’ Ena najprepoznavnejših Gallagherjevih skladb, ki ne poskrbi zgolj za upočasnitev, ampak tudi za nekakšno lirično nadaljevanje svoje predhodnice. Kot da je začetna ljubezen zdaj dobila baladno nadaljevanje. Poleg napisanega ne smemo spregledati niti kitaristovega sola in samih vokalnih melodij, enostavno čudovito! Upočasnitev tempa se nadaljuje tudi s klavirjem zaznamovano ‘Wave Myself Goodbye,’ ki ostane v senci svojih predhodnic. Prvo stran plošče zaključuje whojevska ‘Hands Up,’ ki je deležna podobne usode kot njena predhodnica. Boljše kot pri ‘Wave Myself Goodbye,’ sploh na račun zaključnega praskanja po kitari, a še zmeraj slabše kot začetek.

Stran B začenja ‘Sinner Boy,’ ki s svojim težkim bluesom in neposrednostjo naznanja izboljšanje. Gre namreč za skladbo, ki občutno dvigne standard. Se približa začetnemu nivoju, ki pa ga zaradi pretiranega ponavljanja naslovne besedne zveze ne doseže. Razmere se še dodatno izboljšajo s prihodom ‘For The Last Time.’ Še enim biserom, kjer Gallagher zasije v polnem sijaju. Ali sem edini, ki ob njegovi izgovorjavi “Watch out” dobi mravljince? ‘It’s You’ zmanjša albumov tempo in kakovost, vendar še zmeraj ne v tolikšni meri kot zaključni skladbi strani A. Morda tudi zaradi tega, ker se nahaja za ‘For The Last Time.’  Stvari se začno znova popravljati s prihodom ‘I’m Not Surprised,’ ki odlično pripravi teren za ‘Can’t Believe It’s True,’ s katero se nam kitarist zavidljivo dobro odkupi za vmesne zdrse.

Ali je Gallagherjev prvenec popoln? Niti pod razno, saj bi celotna stvar v nekoliko krajšem formatu delovala mnogo bolje. Album namreč nekajkrat postane pretirano enodimenzionalen, zaradi česar se zdi, da zgolj koraka na mestu. Je pa ta hkrati odličen spomenik začetkom velike zgodbe, ki brez slabe vesti poudarja očitno: Vsi moramo nekje začeti. In če bi bili vsi naši začetki takšni, kot je bil Roryjev, bi bil svet nedvomno lepši!

Ocena: 3,5/5

Seznam skladb

A1 Laundromat
A2 Just The Smile
A3 I Fall Apart
A4 Wave Myself Goodbye
A5 Hands Up
B1 Sinner Boy
B2 For The Last Time
B3 It’s You
B4 I’m Not Surprised
B5 Can’t Believe It’s True

2) Dodatne skladbe (druga plošča)

Stran A druge plošče začenjata priredbi ‘Gypsy Woman’ in ‘It Takes Time,’ ki sta se prvotno pojavili na zgoščeni izdaji albuma. Izdelka, ki ju je kitarist posnel v Tangerine Studio, kjer je nastala tudi njegova naslednja studijska plošča Deuce (1971). Dva zanimiva bluesovska bisera, pri katerih se človek vpraša, zakaj ju ta že izvorno ni vključil na prvenec? Morda zaradi “avtorstva,” saj je le šlo za njegov samostojni studijski prvenec. V istem studiu je nastala tudi ‘I Fall Apart,’ ki je tokrat nekoliko krajša, a se bistveno ne razlikuje od izvorne studijske verzije. Stran A nadaljujeta tretja in četrta, po mojem mnenju najboljša iz celotnega boxseta, različica delovne verzije ‘At The Bottom.’ Gre za skladbo, ki jo je Gallagher kasneje uporabil na plošči Against the Grain (1975).

Vpogled v nastanek albuma predstavlja rdečo nit tudi v nadaljevanju.  Najprej v obliki instrumentalnega ‘Advision Jam,’ ki končuje prvi del, nato pa še z delovnimi verzijami ‘Laundromat,’ ‘Just The Smile,’  ‘Wave Myself Goodbye’ in ‘Hands Up.’ ‘Just The Smile,’ pri celotnem produktu zastopata dva delovna posnetka, med katerima ni večje razlike. ‘Wave Myself Goodbye’ zveni boljše v drugo, saj je nekoliko krajša, posledično pa bolj koherentna. Od šestih različic ‘Hands Up’ pa bi vam priporočil inačici s številko 2 ali 4.

Seznam skladb

C1 Gypsy Woman – Tangerine Studio Session
C2 It Takes Time – Tangerine Studio Session
C3 I Fall Apart – Tangerine Studio Session
C4 At The Bottom – Alternate Take 3
C5 At The Bottom – Alternate Take 4
C6 Advision Jam
D1 Laundromat – Alternate Take 1
D2 Just The Smile – Alternate Take 1
D3 Wave Myself Goodbye – Alternate Take 2
D4 Hands Up – Alternate Take 2

3) Dodatne skladbe (tretja plošča)

Vpogledu v ustvarjalni proces je posvečen tudi začetek tretje plošče. Kot prvo lahko slišimo tretjo delovno verzijo ‘Sinner Boy,’ ki bi jo lahko nadomestili z nekoliko krajšo, posledično pa tudi udarnejšo prvo različico. Naslednja je na vrsti ‘For The Last Time,’ ki se v celotnem almanahu poleg originalne studijske verzije ravno tako pojavi trikrat. Če gre pri drugi inačici za nekakšno preizkušanje zvoka oziroma spodletel poskus, gre pri prvi in tretji verziji za celi skladbi. Za dve različni izvedbi, od katerih bi težko izbrali boljšo. ‘It’s You’ se med osnutki pojavi dvakrat. Enkrat kot vaja, med katero je Rory storil napako. Drugič pa v celoti, ki se bistveno ne razlikuje od prvotne studijske verzije. Podobno velja tudi za ‘I’m Not Surprised,’ ki nam, sploh s svojo drugo verzijo, omogoči tudi nekaj vpogleda v samo ustvarjalno atmosfero; kako sproščena je bila ta. Druga stran plošče je posvečena živim izvedbam skladb ‘For The Last Time,’ ‘Laundromat,’ ‘It Takes Time’ in ‘I Fall Apart.’ Prepričljivim dokazom, da je trio v studiu in na odru zvenel približno isto. Sploh zaradi Roryjeve filozofije. Kitarist je namreč skušal v svoje posnetke vpeljati čim manj dodatkov, zaradi česar je bila večina studijskih snemanj opravljena pred ali po koncerti.

Seznam skladb

E1 Sinner Boy – Alternate Take 3
E2 For The Last Time – Alternate Take 1
E3 It’s You – Alternate Take 2
E4 I’m Not Surprised – Alternate Take 1
F1 For The Last Time – Live On BBC “Sounds Of The Seventies” / 1971
F2 Laundromat – Live On BBC “Sounds Of The Seventies” / 1971
F3 It Takes Time – Live On BBC “Sounds Of The Seventies” / 1971
F4 I Fall Apart – Live On BBC “Sounds Of The Seventies” / 1971

Zaključek

Razširjena izdaja Roryjevega prvenca predstavlja dobro izhodišče za vse, ki bi radi podrobneje spoznali kitaristove začetke in njegovo delo nasploh. Različni arhivski posnetki, spremljajoče slike in spomini skupaj ustvarjajo posebno ozračje, ki poslušalcu pričarajo odlično uporabniško izkušnjo; mu omogočijo občutek, da je del zgodbe.

Kot negativno plat projekta bi izpostavil zgolj to, da bi lahko vinilna edicija izdelka vsebovala več živih posnetkov. Po drugi strani, pa gre za povsem jasno potezo, zakaj bi prodal vse na enkrat, če lahko razpršiš ponudbo.

Ocena: 4,5/5