Videti ga v živo ob spremljavi soglasbenikov ali solo sta enako močni avdio-vizualni izkušnji.
Njegove pesmi so dovolj dobre, da jih je med približno tisočglavo množico v Kinu Šiška ponesel sam z akustično kitaro. Nekajkrat se je celo tako vživel, da je stopil stran od mikrofona in pel “izštekano”. Zvezdnik svetovnega formata, ki to v resnici ni. Zelo prijazen, sproščen in hvaležen za vsako priložnost, ki jo dobiti za nastopati pred spoštljivo publiko.
V Ljubljani je bil lepo sprejet! Z nekaj izjemami – kjer so prevladovali preveč sproščeni junaki, ki so na vsak način želeli nasmejati publiko z glasnimi opazkami in direktnimi nagovori proti izvajalcu – je bilo občinstvo očarano nad debitansko izdajo Passengerja pri nas. Ko je pel oz. raje komuniciral s svojo glasbo, je v dvorani vladala tišina. Po končani skladbi je sledil bučen aplavz.
Izmenjevanje tišine in hrušča se je nadaljevalo vse do konca, sicer dokaj kratkega nastopa (približno eno uro in dvajset minut), ki pa ga je “odprl” v Beogradu bazirani banjaluški kantavtor Igor Božanić. Kot Sir Croissant je s križarjenjem med folk glasbo in lo-fi baladami poskrbel za enega nepričakovanih vrhuncev festivala MENT 2019, pod svojim psevdonimom objavil več EP-jev in med drugim ogreval občinstvo pred nastopom Marisse Nadler v Zagrebu. Z odlično sprejetim albumom Runo je lani krenil v novo glasbeno smer in pod lastnim imenom v svoji materinščini začel ustvarjati glasbo, ki navdih najde v tradicionalnih melodijah.
38-letni Passenger (Michael David Rosenberg) je nato prevzel krmilo, in to v kakšnem slogu! Podobno kot Ed Sheeran, ki se na oder najraje poda sam, je tudi on še enkrat več dokazal, kako unikaten je v resnici. Še največja odlika za glasbenika njegova kova se pokaže v tem, da pesmi v živo zvenijo kot na albumu. Tako lep glas ima, nič pa ne zaostaja v igranju na kitaro in v pripovedovanju zgodb. Ne vem, kaj je bilo bolje – njegova glasba ali srčne ,duhovite in iskrene anekdote, ki jih je delil z nami med praktično vsako skladbo.
Začel je s ‘Survivors’ in ‘Life’s for the Living’ ter ‘Table for One’, s čimer je postavil temelje za nastop, ki je baziral na bolje poznanih nežnejših skladbah. Nekako smo pričakovali, da bo zaključil s ‘Holes’, so se pa ušteli tisti, ki so računali na izvedbo priredbe ‘Sound of Silence’. To je prihranil za koncert, ki je sledil v Italiji dan kasneje. Mogoče naslednjič, kajne Mike?
Sledile so skladbe ‘Queenstown’, ‘Sandstorm’, ‘Young as the Morning Old as the Sea’ in ‘Blink of an Eye’, ki je bila ena redkih z novega albuma ‘Birds That Flew and Ships That Sailed’. Še vedno je brez založbe in roko na srce edino pravilno, saj je ne potrebuje. Praviloma vsako leto izda nov album, ki se zavihti znajde na pretočnih platformah, veliko težje, če sploh, pa ga je dobiti v fizični obliki.
Eno izmed večjih presenečenj koncertnega večera je bila izvedba pesmi ‘Heaven’, sicer v lasti Bryana Adamsa. Povedal je, da raje igra avtorski materiala, a ta pesem je zanj nekaj posebnega. Posebna pa je tudi tista, ki je sledila. ‘Let Her Go’ je bila pričakovano vrhunec večera. Takrat so se v zrak dvignili telefoni z vključenimi kameram, a kljub tehnologiji je bil to izredno lep trenutek, ki ga je Passenger kronal z mislijo, kako neverjetno je, da pesem, ki traja zgolj tri minute, v sebi nosi moč, da poveže svet in se zasidra v srca toliko njegovih poslušalcev.
V zadnjem setu je odigral ‘Scare Away the Dark’, ‘Things That Stop You Dreaming’, ‘Coins in a Fountain’ (na željo vztrajnega oboževalca iz občinstva), ‘Whispers’ in že omenjeno ‘Holes’. Enkrat nam ga je uspelo priklicati, drugič pač ne, pa čeprav smo s ploskanje in vzklikanjem dali vse od sebe. A še bolje, da nas je pustil lačne. Se bo vsaj prej ponovno vrnil!
Več o izvajalcu
“Tri milijarde ogledov. TRI MILIJARDE. Številka, ki si jo je težko predstavljati, pa tu govorimo le o uradnem videospotu na YouTubeu – torej brez raznih neuradnih fenovskih verzij, predvajanj na Spotifyu in sorodnih platformah, vrtenja na radiu itd. Britanec Mike Rosenberg oz. Passenger je z “Let Her Go” napisal zares pošastno dober hit, ki ga je leta 2012 z uličnih vogalov izstrelil med top 25 najbolj gledanih posnetkov na YouTubeu vseh časov – višje od npr. Adele, Shakire in, no, Crazy Froga –, mu odklenil vrata najbolj uglednih koncertnih prizorišč ter ga poslal na svetovne turneje s kolegom iz mladih let Edom Sheeranom. A navkljub fenomenalnemu uspehu in takojšnji izpolnitvi sanj tako rekoč vsakega glasbenika – “Let Her Go” je namreč izšel na njegovi šele tretji plošči –, Passenger ni počival na lovorikah. Njegova diskografija obsega 13 albumov in odraža ne le zanj značilni iskrenost ter konsistentnost, temveč predvsem stalen razvoj in izjemno razumevanje indie folk kantavtorstva. Na svoji najnovejši plošči, Songs for the Drunk and Broken Hearted, katere izid je bil zaradi koronavirusa zamaknjen za eno leto, se sveže samski izvajalec tako spoprime z razpadom zveze in nudi uteho vsem z zlomljenim srcem.”
Vir: Kino Šiška
