Videti ga v živo ob spremljavi soglasbenikov ali solo sta enako močni avdio-vizualni izkušnji.
Njegove pesmi so dovolj dobre, da jih je med približno tisočglavo množico v Kinu Šiška ponesel sam z akustično kitaro. Nekajkrat se je celo tako vživel, da je stopil stran od mikrofona in pel “izštekano”. Zvezdnik svetovnega formata, ki to v resnici ni.
Zelo prijazen, sproščen in hvaležen za vsako priložnost, ki jo dobi za nastopati pred spoštljivo publiko. Preverite, kako smo se imeli v Kinu Šiška, kjer smo se srečali za kratek intervju.
ROCKER.SI: Živjo, kako si? Lepo te je spoznati, hvala za tvoj čas. Si prišel v Slovenijo danes zjutraj?
PASSENGER: Enako, enako. Me veseli. Tako je, z letalom smo prišli, tukaj pa nas je pričakal avtobus, s katerim potem gremo naprej v Italijo. Zelo kmalu po nocojšnjem koncertu, v bistvu.
ROCKER.SI: Sem preveril nadaljevanje tvoje turneje, po Italiji sledi Velika Britanija, potem Nizomemska, Španija, Švica … vsepovsod po Evropi greš. Zares si Potnik!
PASSENGER: Vsekakor! Malce čudno je vse skupaj, ker smo to turnejo načrtovali že pred covidom, nato pa smo prestavljali datume in jih premikali na vse možne načine, zato je zdaj ena velika zmešnjava. Ampak sem vesel, da lahko ponovno nastopam.
ROCKER.SI: Tudi mi smo izredno veseli. Indie folk rock glasba danes ni najbolj popularna, vsaj na mainstream lestvicah, ampak upam, da se zavedaš, kako pomemben si za ta žanr. Verjetno mora biti dober občutek, takole ko potuješ po svetu in spoznavaš oboževalce, katerim si preko svojih pesmi morda celo spremenil, vsekakor pa vplival na njihova življenja?
PASSENGER: Res je lepo in prav imaš, ni najbolj kul muzika (smeh).
ROCKER.SI: Zelo kul muzika je, ampak ne prednjači toliko na glasbenih lestvicah.
PASSENGER: Se popolnoma strinjam, tako pač gredo te stvari, v krogih in ta trenutek je na vrhu hip hop. Ali pa elektronska glasba. Vsekakor ne indie folk. Jaz sem vedno ustvarjal znotraj tega žanra, nisem se spremenil, to je glasba, ki jo imam rad in jo razumem. Neverjeten občutek je, ko pomislim, da ljudje vsepovsod po svetu poslušajo mojo glasbo. Skladbe jim veliko pomenijo, kar je največji razlog, zakaj sploh ustvarjam.
ROCKER.SI: Si zelo vklučen v načrtovanje turneje? Imaš možnosti izbirati, kje boš nastopil?
PASSENGER: Oh, ne, zelo sem vključen. Nisem pod nobeno založbo, zato plačam za vse sam. Tudi za tiskanje albumov plačam. Jaz sem dejansko založba (smeh).
ROCKER.SI: Torej si sam izbral Slovenijo?
PASSENGER: Absolutno.
ROCKER.SI: Si karkoli vedel o naši državi, preden si nas obiskal? Si naredil domačo nalogo?
PASSENGER: Ne veliko, po resnici povedano. Prvič sem tukaj. Gre za manjšo državo, to sem vedel. Moral sem počakati na ponudbo. Ko sem govoril z menedžerjem, mi je omenil, da smo dobili ponudbo iz Slovenije, ki sem jo z veseljem sprejel. Lepo je, ko prideš v nov kraj, potem pa te v dvorani čaka več kot tisoč ljudi. Ne morem verjeti.
ROCKER.SI: Čeprav poslušam tvojo glasbo že leta, sem ob preletu diskografije ugotovil, da kar precej albumov še ne poznam. Zelo kreativen si ostal. Tudi v časih korone. Praktično vsako leto izdaš album. Ali pišeš tudi na turneji? Kdaj in kako nastane največ materiala?
PASSENGER: Kar veliko srečo imam, da sem vedno lahko pisal, kjerkoli sem že bil. Na avtobusu med turnejo, na počitnicah ali doma na kavču.
ROCKER.SI: Mogoče še danes nastane nova uspešnica?
PASSENGER: Vse je mogoče! Ampak po koncertu bom preveč utrujen (smeh). Vsak glasbenik deluje na drugačen način. Poznam velike umetnike, ki izdajo album na pet let. Jaz to opravim veliko hitreje. Oboževalec Bob Dylana sem, pa Neila Younga ter zasedbe The Beatles … to so izvajalci, ki so izdajali albume kot po tekočem traku. Če pogledaš katalog Neila Younga, vidiš, da ima petdeset albumov! Niso vsi odlični, iskreno, kakšni niso niti dobri, ampak vseeno ga obožujem. Najraje imam izvajalce, pri katerih ni nujno, da obožuješ vsako njihovo pesem – rad imaš njih kot avtorje in spoštuješ, kar počnejo.
ROCKER.SI: Opaziti je mogoče, da imajo sodobni albumi vsi po manj skladb, kot je bilo to v navadi pred desetletji. Kako gledaš na seznam skladb na albumih danes?
PASSENGER: Nedvomno je prišlo do sprememb. Večinoma se držim od osem do šestnajst skladb na album, ker danes obstaja javno mnenje, da albumi niso več tako pomembni. Vse, kar šteje, je Spotify playlista. Zato izvajalci dajejo ven skladbe na vsakih šest tednov – da ohranijo pri življenju Spotify algoritme. Za nekoga, kot sem jaz, pa so albumi zelo pomembni. Morda zato, ker sem odrastel ob poslušanju albumov. Obožujem idejo o skupini pesmi, ki jih je izvajalec ustvaril posebej za poslušalca. Všeč mi je vse, kar sodi zraven k albumu. Seznam skladb, knjižica … to, da pelješ poslušalce na potovanje. Nikoli ne bom nehal izdajati albumov, zagotovo.
ROCKER.SI: Lahko morda spregovoriš na hitro o pesmi ‘Let Her Go’ in kako ti je spremenila življenje, pa čeprav ni bila uspešnica čez noč. Trajalo je kar nekaj let, da so jo opazili na nizozemskem radiu. Vem, da si to zgodbo povedal že stokrat, pa vseeno?
PASSENGER: Vse se zgodi v pravem trenutku.
ROCKER.SI: To me pripravi k razmišljanju, da ne moreš napovedati, katera pesem bo postala uspešnica. Verjetno je kar nekaj skladb, ki so ti še bolj pri srcu, pa morda niso nikoli dobile priznanja, ki bi si ga zaslužile?
PASSENGER: Tako kot življenje samo. Ne vse, kar bi si zaslužilo, tudi dobi pozornost. Včasih ustvariš skladbo brez razmisleka, pa naleti na neverjeten odziv. Spet gre za proces, o katerem sva govorila – če nenehno izdajaš novo glasbo, potem imaš večje možnosti, da zadaneš na loteriji. Moraš pa kupiti srečko, drugače ne moreš zadeti glavne nagrade. Če nadaljuješ in vztrajaš ter delaš glasbo, ki ti je pri srcu in si ponosen na to, kar počneš, potem si na pravi poti. Če se zgodi vso to noro sranje, potem odlično. V nasprotnem primeru pa ustvarjaš dalje in si še naprej ponosen na svoje delo.
ROCKER.SI: Če se dotakneva najnovejšega albuma, ki nosi naslov ‘Birds That Flew and Ships That Sailed’, bi te naprej vprašal, če ima naslov globlji pomen zato, kot morda za poslušalce? Lep naslov, že sam po sebi, a imam občutek, da je v ozadju še nekaj več.
PASSENGER: Ta naslov albuma mi je zelo blizu. Pri nas radi rečemo, da je odplula ladja, ko zamudiš priložnost. Zame pomembna tematika na tem albumu. Čas, ki mineva. Ne moreš izkoristiti čisto vsake priložnosti. Nekatere gredo mimo tebe in jih nikoli več ne dobiš nazaj. Zato se mi je zdel pravi naslov za ta album. Nostalgičen in žalosten, a tako lep po svoje.
ROCKER.SI: Zdaj si že pri štirinajstih albumih. Ali zate vsak album predstavlja svoj občutek?
PASSENGER: Za veliko različnih občutkov gre, ker se spomnim časa, ko sem ustvarjal vsak posamezen album. Reciva, da je vsak album poglavje knjige. Tako si predstavljam.
ROCKER.SI: Torej sva na približno desetini tvoje knjige?
PASSENGER: Vau (smeh). Na polovici, bi rekel (smeh).
ROCKER.SI: Ali na tej turneji igraš večinoma novejše skladbe? Kako si sestavil setlisto?
PASSENGER: Nekaj pesmi je z novega albuma, ampak pri štirinajstih albumih je težko zadovoljiti čisto vsakega poslušalca. Setlisto pogosto spreminjam.
ROCKER.SI: Si novejše skladbe sploh že igral v živo? Glede na to, da si v tem obdobju, torej v zadnjih treh letih, izdal prav toliko albumov?
PASSENGER: Malo sem jih že igral v živo, ampak niti ne. Nikoli nisem bil eden tistih, ki izdajo album in gredo na turnejo, potem pa ponovijo na nekaj let. Ves čas sem na turneji in ves čas izdajam albume. To je Passenger predstava. Ne bi rad poudaril le enega albuma.
ROCKER.SI: V preteklih dneh sem preposlušal kar nekaj tvoje glasbe, sploh najnovejši album in te moram pohvaliti, ker si ponovno našel nove melodije, pa čeprav je težko ohraniti inovativnost v minimalističnih skladbah. Vedno znova odkriješ nov način progresije akordov, potem pa imaš še adut izjemnega glasu!
PASSENGER: Hvala, človek, hvala res. Kot sem rekel, v trenutku, ko začneš paničariti, ali bo ljudem všeč, kar ustvarjaš, je klanec navzdol. Ključno je, da si iskren do sebe. Ustvarjaš glasbo, ki ti je všeč, nakar jo spustiš v svet. Vsak si želi, da bo zazvenela tudi pri ljudeh, a ne smeš se preveč obremenjevati s tem, kaj si bodo drugi mislili.
ROCKER.SI: V preteklosti si veliko nastopal na ulici, kjer si igral pretežno priredbe. Tukaj gre spet za zanimiv proces, prirediti znano skladbo drugega izvajalca? Posnel si tudi album, ki je bil sestavljen iz priredb. ‘Sunday Night Sessions’?
PASSENGER: Rad igram glasbo drugih izvajalcev. Uživam v tem. Ta album smo izdali pred leti, takrat sem nastopal še spremljevalno zasedbo, s katero smo vsak teden posneli novo priredbo. V vsakem novem mestu smo posneli eno skladbo. Pri nastopanju na ulici sem se naučil veliko tujih pesmi. Tam pač moraš pritegniti publiko, zato je najbolj smiselno, da odigraš ‘The Sound of Silence’, od dua Simon & Garfunkel. Na ta način jih boš kot nastopajoči pripravil do tega, da se ustavijo in poslušajo, potem pa vržeš v miks še kakšno avtorsko skladbo (smeh). Vedno sem užival v nastopanju na ulici. Kot avtor glasbe moraš študirati druge, da se naučiš biti dober pri ustvarjanju lastnega materiala. To je pomemben del procesa – torej razumevanje, kako so to že leta pred tabo počeli ostali.
ROCKER.SI: Bi šel kdaj na karaoke in pel svojo pesem?
PASSENGER: Mislim, da sem šel enkrat na Japonskem, res je (smeh).
ROCKER.SI: Si odpel svojo skladbo?
PASSENGER: V karaoke baru na Japonskem sem pel ‘Let Her Go’. Upam, da ne ostaja posnetek (smeh).
ROCKER.SI: Kako so doživljali tvoj nastop?
PASSENGER: Rekli so, da sem obupen in naj neham (smeh). Karaoke niso moja prva izbira za zavo, moram reči (smeh).
ROCKER.SI: Kaj pa drugače delaš, ko ne nastopaš ali se ukvarjaš z glasbo?
PASSENGER: Kaj počnem? Hm. Zelo preprost človek sem. Živim na podeželju in imam nekaj kokoši, mačke, zelenjavni vrt, jezero … Če sem iskren, kadar nisem na turneji, sem doma, zelo umirjen s prijatelji in družino. Preproste stvari, skratka.
ROCKER.SI: Glede na to, te moram vprašati, če so kakšen tematike, o katerih ne bi govoril v intervjujih? Ali potegneš črto pri ustvarjanju glasbe? Naj privatno ostane privatno?
PASSENGER: Načeloma res ne govorim veliko o privatnem življenju, ampak ne, da nočem. Ko poslušam druge umetnike, me ne zanima o njihovih razmerjih (smeh). Želim vedeti o njihovem procesu pisanja pesmi, zato tudi pri svojih intervjujih odgovarjam na način, da je zanimivo za bralce.
ROCKER.SI: Dobiš kdaj občutek, da tisti, ki govorijo s tabo, torej novinarji, poslušalci in posamezniki, ki jih spoznaš na turneji, mislijo, da te poznajo? Se obnašajo, kot da vedo vse o tebi in ste stari kolegi? Se kdaj znajdeš v takšni situaciji?
PASSENGER: Vem, o čem govoriš, čeprav ne bi rekel, da je nadležno. Čudno, vsekakor. Takšni ljudje mislijo, da imamo odnos.
ROCKER.SI: Ker te poznajo že vrsto let.
PASSENGER: Točno to. Ker so poslušali moje misli in občutke preko besedil v skladbah. Res je čudno. Jaz jih ne poznam, oni pa poznajo mene, ampak imam rad ta del turneje, saj vem, kako se počutijo. Jaz se počutim podobno, kot da poznam Paula Simona, pa čeprav se še nisva srečala. Všeč mi je, ko vidim, da je nekdo pristen oboževalec. Cenim ta občutek.
ROCKER.SI: Kaj pa misliš o tem, da nikoli ne bi smeli spoznati svojih herojev?
PASSENGER: Nevarno je. Ne veš, kako bo šlo, predvsem pa – ljudje so pač ljudje, lahko da imajo slab dan. Spoznal sem nekaj svojih herojev in do zdaj je bilo vse v redu (smeh).
ROCKER.SI: V besedilu ene izmed svojih pesmi govoriš o tem, kako moramo živeti svoje življenje, kot da je vsak trenutek lahko zadnji. Si dober v tem, ti uspeva živeti na ta način?
PASSENGER: Ne (smeh). Ah, kje. Morda uspeva to budističnim menihom. Razumem, da bi morali živeti na ta način, a v praksi je drugače. Zdi se mi pomembno, da imaš vsaj trenutke, ko nisi zaskrbljen in ne razmišljaš o tisoč stvareh. Sediš in opazuješ sončni zahod ter uživaš. Če ti na vsake toliko uspe doživeti takšne trenutke, potem delaš nekaj prav.
ROCKER.SI: Potuješ z veliko ekipo?
PASSENGER: Ne, v bistvu nas je šest ali sedem. Mala skupinica. En avtobus.
ROCKER.SI: Torej se morate res dobro razumeti in poznati.
PASSENGER: Smo kot družina, res. Pomembno je, da imaš ob sebi prave ljudi. Srečo imam, da so z mano tako krasni posamezniki.
ROCKER.SI: Je Stu Larsen še član ekipe?
PASSENGER: Stu se nam pridruži jutri. V Kanadi je ostal, sicer je želel priti na ta koncert, ampak mu ni uspelo. Še vedno je izredno pomemben član kolektiva.
ROCKER.SI: Njegovo ime poznam predvsem zato, ker si ga tolikokrat omenil na koncertu Pinkpop Festival iz leta 2013. Se spomniš? Tisto je bil res izjemen nastop, takrat eden večjih, predvidevam? Večkrat si iskreno priznal, da te je bilo prekleto strah nastopati pred tako številčno publiko.
PASSENGER: O, saj res, spomnim se!
ROCKER.SI: Kaj pa danes, te je še vedno strah festivalov?
PASSENGER: Še vedno sem prestrašen (smeh). Absolutno.
ROCKER.SI: Res?
PASSENGER: Seveda. En teden nazaj sem igral na velikem festivalu, pred približno trideset tisoč poslušalci. Pred tem že dolgo nisem igral na večjem odru. Noro je, človek, nikoli se ne navadiš. Dejansko sem razmišljal o tem, kako pred amplifikacijo, torej pred mikrofoni in zvočniki ter vso to tehnilogijo, nihče ni mogel stati pred toliko ljudmi in nastopati. To se preprosto ni dogajalo.
ROCKER.SI: Ni naravno.
PASSENGER: Ne, res ni naravno. Toliko ljudi te posluša in opazuje vsak tvoj gib. Čuden občutek, ampak po drugi strani je nekaj prečudovitega, ko doživiš.
ROCKER.SI: V pesmi ‘Blink of an Eye’ pa govoriš o tem, kako si zapustil dom pri sedemnajstih letih in se posvetil glasbi. Gre za avtobiografsko besedilo? Si res zapustil dom kot najstnik?
PASSENGER: Drži. Pri sedemnajstih letih sem zapustil šolo in dom.
ROCKER.SI: Dve leti ti je potem nekako uspelo v glasbeni industriji?
PASSENGER: Oh, ne, dolgo mi ni uspelo. Kar nekaj let sem poskušal, delal v kuhinjah, pa na gradbiščih. Nekaj čudnih služb sem zamenjal. Sem pa ves ta čas ustvarjal glasbo.
ROCKER.SI: V besedilu nadaljuješ, da te je glasbena scena utrudila, ampak tukaj sva po vseh teh letih. Industrijski stroj te ni zmlel.
PASSENGER: Zdaj sem še starejša mašina (smeh).
ROCKER.SI: Ampak si prišel skozi.
PASSENGER: Res je, ampak, človek, ti povem, težko je. Pred skladbo ‘Let Her Go’, no, pa tudi še pred tem, preden se je karkoli zgodilo, je bilo res težko. Veliko sem nastopal na ulici in tam nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Imaš dneve, ko je vse krasno, potem pa te naslednji dan ljudje ignorirajo. Glasba ti lahko zlomi srce, preden se zgodi preboj. Moraš vztrajati in mleti naprej.
ROCKER.SI: To je tvoj nasvet za mlade izvajalce, ki se trudijo prodreti?
PASSENGER: Odvisno, lahko ti uspe čez noč.
ROCKER.SI: To se redko konča dobro.
PASSENGER: Zares redko. Ponavadi velja pravilo, če pride hitro, tudi gre hitro. Zdi se mi, da se v desetletju truda skriva nekaj dobrega. Ko še ni slave. Nihče se ne rodi z zmožnostjo in znanjem, kako nastopati pred toliko ljudmi. Delati moraš na tem in se učiti. Moraš delati napake, da ugotoviš, kako je prav. Takrat je bilo moreče, ker se preboj ni zgodil prej, ampak zdaj sem pa iskreno hvaležen in ne bi spremenil ničesar. Res sem vesel, da sem šel čez vsa tista leta in delal napake pred dvajsetimi ljudmi namesto dvajset tisočimi.
ROCKER.SI: Verjetno zdaj drugače reagiraš na te napake?
PASSENGER: Nenehno se motim na odru, a izkušnje mi omogočajo, da nadziram napake. Veš, ko sem bil star dvajset let in se mi je strgal struna na odru, se mi je podrl svet. Panika, totalna. Zdaj pa bi na to mirno odregiral. Spremenil bi v šalo. Najraje vidim glasbenika, ki je na odru le človek. Ne kot robot. Pač se je strgala struna. Uporabi to kot prednost.
ROCKER.SI: Ne maram, če na vsakem koncertu turneje izvajalec ponavlja iste stavke, kot da bere iz scenarija. Vedno hvalijo občinstvo, češ da je najboljše na svetu.
PASSENGER: Moraš biti pristen, se strinjam.
ROCKER.SI: Tako, da bom pozorno poslušal, kaj boš povedal nocoj.
PASSENGER: OK (smeh). Ne bom pohvalil slovenske publike (smeh).
ROCKER.SI: Ne, ne, to lahko. Hvala za pogovor, res mi je bilo v užitek. Upam, da boš užival na nocojšnjem koncertu in nas hitro ponovno obiščeš!
PASSENGER: Hvala tebi, v veselje!
Več o izvajalcu
“Tri milijarde ogledov. TRI MILIJARDE. Številka, ki si jo je težko predstavljati, pa tu govorimo le o uradnem videospotu na YouTubeu – torej brez raznih neuradnih fenovskih verzij, predvajanj na Spotifyu in sorodnih platformah, vrtenja na radiu itd. Britanec Mike Rosenberg oz. Passenger je z “Let Her Go” napisal zares pošastno dober hit, ki ga je leta 2012 z uličnih vogalov izstrelil med top 25 najbolj gledanih posnetkov na YouTubeu vseh časov – višje od npr. Adele, Shakire in, no, Crazy Froga –, mu odklenil vrata najbolj uglednih koncertnih prizorišč ter ga poslal na svetovne turneje s kolegom iz mladih let Edom Sheeranom. A navkljub fenomenalnemu uspehu in takojšnji izpolnitvi sanj tako rekoč vsakega glasbenika – “Let Her Go” je namreč izšel na njegovi šele tretji plošči –, Passenger ni počival na lovorikah. Njegova diskografija obsega 13 albumov in odraža ne le zanj značilni iskrenost ter konsistentnost, temveč predvsem stalen razvoj in izjemno razumevanje indie folk kantavtorstva. Na svoji najnovejši plošči, Songs for the Drunk and Broken Hearted, katere izid je bil zaradi koronavirusa zamaknjen za eno leto, se sveže samski izvajalec tako spoprime z razpadom zveze in nudi uteho vsem z zlomljenim srcem.”
Vir: Kino Šiška
