Če so Lene Kosti in Pomaranča v začetku osemdesetih postavili temeljne kamne slovenske hard in heavy scene, so njihovi sodobniki Pankrti to naredili na področju panka. Sočasno in sorodno žanrovskim velikanom kova Sex Pistols, New York Dolls in zgodnjih The Clash, le da je gnev zoper krono nadomestilo preklinjanje rdeče bratovščine.
Nekaj manj kot deset let po spektakularni vrnitvi leta 2007 in ravno toliko let od izida koncertnega albuma Svoboda ’82 se botri politično nekorektnega, se pravi pravega, slovenskega punka vračajo z novim, zopet koncertnim, albumom. Še en koncertni album gor ali dol, novi Pankrti so zmeraj dobrodošli.
Koncertni dokument Totalna revolucija je nastal leta 2010, ko je skupina pretresla beograjski Kalemegdan, kjer so dokazali, da punk še ni mrtev in kar je še pomembnejše, da slednji ni le mladostniška bolezen, ki se konča s prvo resno službo, ampak tudi stvar, lahko tudi način življenja, ki je aktualen tudi v zrelih letih.
Pustimo načine življenja in tržno naravnanost skupine, album namreč sovpada s prihajajočim štiridesetletnim koncertom, ter se raje lotimo albuma. Kot pričakovano nam slednji ponuja pregled bendovih največjih uspešnic, ki sicer niso popolne, a ne bodimo malenkostni. Saj nam izdelek kljub odsotnosti skladb Osmi dan, Umazane igre in še nekaterih drugih, s seboj prinaša tudi prva ponatisa singlovskih različic skladb Slovan in Zbogom Ljubljana.
