Od vikingov do toilet cora

Torek, Metaldays 2017, Tolmin., 25. 7. 2017. Foto: Anja Rijavec
Torek in sreda končno posrkrbela za razvoj vzdušja.
 
Po obetavnem torkovem dopoldnevu, ki je s hudo vročino zmačkane glave kar vabil v Sočo, ponedeljkov dež še ni zaključil svojega in se razhudil tudi v torek. Ampak, kot da bi vseeno nekoliko prizanašal, se je ponovno usmilil headliner nastopu in s tem razveselil večino prisotnih. Kljub temu pa je botroval manjši zmedi v line-upu in zopet terjal spremembe.
ABBATH, Metaldays 2017. Foto: Anja Rijavec

Še začasa dežja so na glavnem odru okrnjeno nastopili progresivci Sanctuary (da, slavni bend z blagoslovom Davea Mustaina). Za njimi se je nekoliko ujasnilo in se tako pripravilo na Katatonio, ki je prizorišče že lepo napolnila. Nekateri njeni člani na tej točki niso še rekli zadnje besede, prav tako pa tudi ne Opeth, ki bodo na vrsti danes.

Vse uredu, spodbudno in prav, do najave Amon Amarth, ki so popolnoma razbili vlažno melanholijo.

Švedski death metal vikingi so privabili staro in mlado, predvsem slednje, in razgnali glavni oder. S seboj naj bi imeli kar za dva tovornjaka rekvizitov, manjkal pa ni niti obilen fire show, ki je podžigal srca in obrvi. Amoni so izjemno priljubljena izbira tudi med zelo mladimi metalci, zato je bilo uzreti nadpovprečno veliko slednjih. Zagotovo šov in izvedba, ki je nikdar ne bodo pozabili.

Po zaključku glavnega odra so death vzdušje več kot uspešno nadaljevali še brazilski Krisiun, ki so bili zaradi še trajajoče vremenske zbrke premaknjeni na manjši oder.

ABBATH, Metaldays 2017. Foto: Anja Rijavec

Skratka, tako ponedeljek kot torek nista v celoti izkoristila svojega potenciala, kar je seveda škoda. Ampak zabava vedno najde svojo pot – poleg obvezne blatne kopeli je tako ostal čas za izpopolnitev številnih kostumov ter gradnjo prestolov iz piksen pirov. Letos je zapaziti neverjetno veliko toaletnih desk kot ovratnega nakita ter celo dinozavre. Kar se tiče pa prestolov iz pločevink – na prizoriščnih šankih je dostopen ekskluziven Bevogov craft Black Blood, black ipa pir, ekskluzivno za Metaldays. Njegova čudovita črna embalaža kar vabi k skulpturam, razpisala se je celo nagradna igra za za najboljšo pločevinastvo skulpturo iz Black blood-a, z 2018 karto kot nagrado. Obstaja pa manjši problem. Ena sama piksna stane 6 eur.

Na splošno, Metaldays se draži. Veliko pivo s ceno 5,5 oz. 4,5 eur brez depozita za odpadke, konkretno presega povprečno študentsko urno postavko. Tudi sama tedenska vstopnica je bila za marsikaterega dosedanjega vsakoletnega obiskovalca preprosto prevelik zalogaj. Tujci podražitve seveda manj občutijo kot domači ter naši južni sosedje. Ampak po odzivu sodeč je cena počasi presegla mejo, ki so jo slovenski metalci pripravljeni brezpogojno sprejeti, kot je bilo to leta nazaj.

Optimizem se je vrnil s sredinim jutrom. Sončen dan z zmernimi temperaturami, ki niso več tako zelo dišale po vročinskih nevihtah, je ostal suh vse do odbrenkanja zadnjega tona – ter posledično tudi občutno bolje obiskan.

Če kdo še ni slišal Gregorčičeve Soči v black metal izvedbi, je imel z našimi Srd na second stageu včeraj popoldan odlično priložnost. Zapriseženost slovenskemu jeziku na visokem nivoju uporabe, Srd zagotovo dviga iz povprečja na zanimiv način. Kljub zgodnji uri in manjšem odru obiskanost ni bila slaba.

Njim so sledili, prav tako domači, Shotdown. Nova primorska zasedba, sestoječa iz preverjeno kvalitetnih akterjev že vse od svojega nastanka ob koncu lanskega leta obljublja na veliko, te obljube pa tudi več kot zadovoljivo izpolnjuje. Šele drugi nastop skupine je več kot odlično uspel.

Shotdown, Metaldays 2017. Foto: Anja Rijavec

Na second stageu so bili kasneje na izbiro še odlični trasherji Warbringer ter nemški heavy metalci Grave Digger, vendar jih je pestro dogajanje na glavnem odru nekoliko senčilo.

Najprej, že kmalu po poznem kosilu – grindcore, ali karkoli že – Gutalax. Drek, prdenje, na tone wc papirja in vsi prej omenjeni s toaletno desko okoli vratu. Pa naj še kdo reče, da se ne da več najti unikatne niše. Tovrstni fenomeni glasno dokazujejo, da pravil ni. Če se še nisi razbil ma Mary Got a Little Lamb v prdečem goregrindu, nisi še živel.

Ko se je smrdenje razkadilo, je nastopil Abbath. Abbath Doom Occulta s svojo svežo zasedbo ABBATH iz 2015, oblikovano iz bivših Immortal, je dogajanju vrnil dostojanstvo in privabil veliko radovednežev, ki so si v prvi vrsti želeli ogledati slavno obrazno poslikavo.

Veliko na zunanji izgled dajo tudi sledeči Bloodbath. S krvjo poškropljeni antikristični death metalci so tudi dober primer, kako iz dveh dobrih bendov narediš še eno super zasedbo in imaš tako tri zelo pričakovana festivalska imena. Po njihovi grobosti je bilo kar težko preiti na nežno blondinko DORO.

Doro, Metaldays 2017. Foto: Anja Rijavec

Dorothee Pesch sicer lahko kot nežno opišemo le na prvi pogled. Nesporna heavy metal kraljica, ki je v ospredje stopila s klasičnimi Warlock v osemdesetih, svoj znameniti vokal drži na sceni v istoimenski zasedbi DORO. Kljub temu, da ima za seboj kar dvanajst studijskih albumov, se na njenem repertoarju seveda najbolj obnesejo stare Warlock uspešnice. Letos mineva trideset let od njihove izdaje prodornega Triumph And Agony. Po nekaj let trajajoči bitki za pravico do znamke, se je veliko govorilo o reunionu. Pribljižkom Agony zasedbe smo bili tekom let že priča, in tudi letos je v čast obletnici Doro nastopila v družbi kitarista Tommya Bolana, vendar pravi reunion menda ni realno dosegljiv. Kakorkoli, na še vedno pregrešni Doro smo si dodobra napasli oči in tudi ušesa. Snidenja z legendo se nismo veselili le obiskovalci, ampak tudi marsikdo nastopajoč. Kljub temu je realno priznati, da ji je kar nekaj konjev že ušlo izpod pokrova, ampak nič za to – še ena v vrsti izvajalcev, ki so svoje življenjsko delo že izpolnili.

Sedaj pa naprej. Vreme nam ne grozi več, ampak nadaljujejo se odpovedovanja. Najbolj vroč krompir je ponovna jutrišnja odpoved britancev Architects, ki so tako slovensko publiko že v drugo zadnji trenutek pustili na cedilu. Zamera je na vrhuncu, ampak bo pozabljena. Čaka nas namreč zelo drugačen in zanimiv večer z Blues Pills in Opeth – v uslugo vsem manj jeznim metalskim dušam.