Nina Pušlar na gradu Bogenšperk otvorila poletje

FOTO: Nejc Zupančič

Prvi poletni dan z najkrajšo nočjo v letu je kot nalašč za posedanje ob vznožju grajskih zidov. Da pa je romantika popolna, ne sme manjkati tudi kozarec rujnega, dobra družba in nežna glasba. Veste, o katerem gradu in čigavi glasbi govorim? Ob eni glavnih cestnih povezav med meni domačo dolino reke Save in Dolenjskim podoljem se na vrhu hriba bohoti grad Bogenšperk, včerajšnja glasbena gostja pa prihaja iz Ivančne Gorice, torej spet iz soseščine.

O Nini Pušlar

Vsem dobro znana Nina Pušlar je glasbenica, ki na naši sceni neprekinjeno vztraja že skoraj petnajst let, kar je, upoštevajoč njeno mladost, zavidanja vreden uspeh. Svojo glasbeno pot je začela v Bitki talentov, v sklopu oddaje Spet doma, leta 2005, kjer je osvojila prvo mesto. Leto po zmagi je že izdala svoj prvi studijski album Nina Pušlar, kateremu je sledila še četverica naslednikov. Zadnji leta 2015. Vmes je nastopila tudi na najbolj znanih slovenskih festivalih. Leta 2010 je na EMI s skladbo ‘Dež’ zasedla drugo mesto, ko je zaostala za neslavnim hibridom narodno-zabavne in rockovske glasbe. Leto pozneje je Nina ponovno nastopila na EMI, a takrat se ni uvrstila v finale. Leta 2012 je na Slovenski popevki s skladbo ‘Kdo še verjame’ skupaj s Stiškim kvartetom osvojila srca občinstva, kar je dokazala tudi včeraj. Pri omembi Nininih dosežkov, ne smemo spregledati niti novejših singlov, s katerimi je postala nesporna ljubljenka radijskih valov. Le kdo ne pozna refrena »to mi je všeč«, ki se je pojavil v oglasu znanega diskontnega trgovca?

Turneja po gradovih

Nina je pred kratkim izdala novi singel ‘Svet na dlani’, s katerim je naznanila začetek koncertne turneje po gradovih. Tako z bendom potuje po Sloveniji, od gradu do dvorcev, za katere pravi, da imajo krasen ambient za poletne koncerte, čemur lahko le pritrdimo. Konec maja je že nastopila v Škofji Loki, nato v Rušah in Polzeli, za četrto postajo pa si je izbrala prav grad Bogenšperk. Omenjeno turnejo bo sklenila šestega septembra v Križankah.

FOTO: Nejc Zupančič

O gradu Bogenšperk

Če že omenjamo samo prizorišče, se spodobi, da rečemo tudi kakšno o zgodovini. Grad Bogenšperk je renesančni grad iz 16. stoletja, katerega prvi lastniki so bili Wagni. Večina ljudi pozna njegovega najbolj slavnega lastnika Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je imel grad v lasti v 17. stoletju, a ga je bil zaradi dolgov primoran prodati. Danes je na gradu zanimiva zbirka, ne manjka pa tudi najrazličnejših dogodkov. Nina Pušlar, o kateri prvotno teče beseda, se gradu spominja tudi zaradi svojih staršev, ki sta si tu obljubila večno zvestobo. Njene besede so bile odličen uvod v romantičen, a »cukrast« koncert. Za slednje ni bila kriva zgolj njena glasba, pač pa tudi Kuhline tortice, s katerimi smo se lahko sladkali na dvorišču grajske kavarne.

O koncertu

Nina je svoj repertoar pričela s skladbami ‘Lepa si’, ‘Poljub na klopci’ in ‘Svet je tvoj’. Po pesmi ‘Skladba srca’, je prišel čas za njen novi singel ‘Svet na dlani’. Sledila je balada ‘Vse kar rečeš mi’. Po skladbah ‘Odhajam z vetrom’, ‘Za vedno’, ‘Za naju’ in ‘Saj sva skupaj’, smo dočakali njeno najbolj predvajano ‘To mi je všeč’. Nadaljevala je z znanima hitoma ‘Slečeno srce’ in ‘Kdo še verjame’. Pri omenjeni skladbi s čudovitim sporočilom so se ji pridružili tudi pevci Stiškega kvarteta. Potem se je vrnila »h koreninam«. Odpela je namreč svojo prvo skladbo ‘Ni ona’ in pa ‘Dež’. Do konca se je zvrstilo še kar nekaj uspešnic, dobre dve uri dolg koncert pa je zaokrožila z akustičnim zaključkom.

O samem vzdušju je bilo že nekaj povedanega. Pohvaliti je potrebno dober bend in Ninin vokal. Za osebo z rokersko dušo se je koncert zdel nekoliko monoton, a vseeno prijeten. Sklepajoč po množici, ki se je nabrala na travniku za gradom, pa Nina vsekakor očara. Ne le z glasom, temveč tudi s stasom. Tudi ideja o turneji po gradovih je odlična, saj imamo v Sloveniji veliko tovrstnih prizorišč, ki jih je vselej pametno oživiti za različne dogodke. Tako z vidika romantike v dvoje, kot tudi resnejših teženj. S takšnimi dogodki so gradovi centri kulturnega dogajanja na podeželju, prostor druženja in lahko rečemo, da namesto golih zgodb o nekdanji slavni preteklosti, preprosto »živijo«.