
Morali bi zaključiti na soncu. Naj razložim. S skladbo ‘Na Soncu’, na vrhuncu po dveh urah in tridesetih minutah izvrstnega špilanja in preigravanja slečenih verzij njihovih svežih in malo manj svežih hitov. Lahko seveda izbirajo, ker imajo toliko gradiva. Šele ko se zaveš, da znaš besedilo za praktično vsak odigran komad, dojameš, kakšni velikani slovenske rock glasbe so. Koncert bi morali končati, ko so končno predrli čez klasično statično energijo akustičnega koncert in je bilo vzdušje najbolj energično, ampak se hkrati nisem branil še ene. Tempirali so tempo in nas skladbo za skladbo potiskali bolj na rob sedeža, dokler nismo vstali.
Akustični so zakon. ampak prava Siddharta je loud and nasty, naglas v žilo. Z njihovim težkimi akordi, prepoznavnimi klaviaturami, prefinjenimi basovskimi linijami in ritem mašini iz ozadja. Ampak na rojstni dan Tomija se nikakor niso želeli posloviti, zato so jih odigrali še par. In za tem še nekaj. Ampak večer je vseeno minil v hipu, ker pač ni boljšega kot dobra muzika. Siddhartina muzika.
FOTO: Špela MacuhPrimož Benko, Jani Hace, Tomaž Okroglič Rous in Boštjan Meglič. Fantje so se ga kar malce privoščili, tako kot to baje naredijo vsako leto. Slavljenca Tomija namreč, ki je na nastop pripeljal celotno družino z otroki, pa čeprav za starše sploh ni vedel, da pridejo. Malo je preklinjal, malo pil, ampak vse v zmernosti. Predvsem je bil awesome gostitelj. Presenetili so ga, ti trenutki pa so bili tudi najlepši del koncerta.
Pustimo ob strani za trenutek njihovo kariero; na odru stojijo talentirani možje (stranski komentar: kako hudičevo dober vokal ima še vedno Tomi Meglič, respect), ki so po vseh teh letih še vedno prijatelji, bratje, družina. Še vedno radi ustvarjajo, se družijo, konec februarja prirejajo piknike v SiTi teatru in se imajo radi. “Ne bom ti še enkrat pel. Ali imaš jutri spet rojstni dan?!” je povedal bobnar Boštjan, ko so Tomija hecali, da morajo jutri vse skupaj še enkrat ponoviti
FOTO: Špela MacuhKomična točka pa je bil vsekakor Martin Janežič – Buco na tolkalih. Ob skladbi ‘Eboran’ je ironično šlo vse narobe, ampak še takrat, ko jim gre narobe, je vse prav. Setlista je bila vsa prav, nastop je bil pravšnji, publika je bila zagreta. Toliko nas je bilo, da je zmanjkalo sedežev. Za Siddharto se pač splača ostati pozno pokonci, pa naj bo naslednje jutro še tako zaspano. Sicer je Tomi prejel simbolično darilce s strani staršev, ampak resnično darilo večera je bil njihov koncert nam.
Vsi smo praznovali z njim, se veselili in uživali v njihovi glasbi. Brez poslušalcev ni Siddharte, česar se dobro zavedajo in so se odkrito zahvalili za vse spoštovanje in podporo. Za ljubezen, ki je krožila po sobi in je bila tudi osrednja tematika izštekanega večera. In je hkrati seveda še središče glasbe in življenja samega. Hvala, Siddharta. Do naslednjič!
FOTO: Špela Macuh