Na promocijski koncert ob izidu prve plošče More bijesa domače rock zasedbe Bogunov sem se namerno odpravil brez pričakovanj. Pred koncertom o zasedbi nisem vedel praktično ničesar, niti tega ne, kakšno glasbo sploh igrajo, prav tako pa nisem slišal niti enega njenega komada, zato lahko rečem, da sem se v moje prve srečanje z Bogunov krenil z odprtimi očmi in (predvsem) ušesi.
Koncert, ki je potekal v intimnem vzdušju vrta pred Čin Činom nasproti ljubljanske Tobačne, se je v nasprotju z žal pogosto »slovensko koncertno tradicijo« začel točno takrat, kot je bilo napovedano, torej ob osmi uri zvečer. In v naslednji uri in pol so Bogunov poslušalce razvajali s predstavitvijo vseh pesmih, prisotnih na albumu More bijesa, program pa so sestavljali tudi uradno neobjavljeni komadi, ki bodo – po besedah frontmana Ognjena Zeljića – luč sveta ugledale na naslednjih ploščah.
Ob prvem poslušanju zvoka neke skupine se poslušalci nehote spuščamo v predalčkanje in skušamo tisto, kar slišimo, umestiti v določen glasbeni žanr in zasedbe primerjati z zvokom svetovno znanih kolektivov. Pri Bogunov pa je moja malenkost trčila ob zid, saj gre za skupino s tako samosvojim in vsebinsko močnim pečatom, da bi ji bilo krivično metati v predalčke in označiti za recimo slovensko različico bodisi The Rolling Stones ali pa nam bližjih legendarnih Majk. Zaradi besedil, napisanih v srbohrvaščini in posebne kombinacije hard rocka in bluesa, se sicer odpira pararela z Majkami, vendar ko slišiš Bogunov, veš, da slišiš Bogunov.
Kar me je najbolj navdušilo pri Bogunov je to, da lahko ustvarijo prav posebno energijo na odru, ne da bi se pri tem zatekali k cirkusanstvu in klišejskim skandiranjem v stilu dejmo vsi skupaj. Velik del te energičnost je moč pripisati frontmanu Ognjenu, ki z ogromno mero pristnega južnjaškega patosa in zabavnih pripomb (»Naslednji komad verjetno vsi poznajo, ker je na YouTube dosegel tisoč ogledov!«), čustvene vživetosti ter prepričljivega komuniciranja z občinstvo, poskrbi, da je ura in pol, kolikor je koncert trajal, minila kot v hipu. In kot že rečeno; glasba skupine je zasidrana v klasičnem balkanskem rock’n’rollu, vendar Bogunov ne zvenijo kot utrujen jugonostalgični tribute band, ampak v svoj zvok vnašajo duh modernega alternativnega rocka, dopolnjenega z za rock’n’roll neklišejskimi besedili o ljubezni, čustvenih stiskah in impresijah, kjer dogodki iz narave zajamejo razpoloženja (ne)srečne osebe.
Promocijski koncert Bogunov je tako služil kot dokaz, da skupina predstavlja prav unikatno zvezdo na slovenskem glasbenem nebu, katere zvok je tako močan, da lahko odžene tudi temne oblake, ki so se pred koncertom zbirali nad prizoriščem. To je prava moč rock’n’rolla!
