Ameriške starešine death metala Morbid Angel so praznični december otvorili z novo, deveto studijsko ploščo ‘Kingdoms Disdained’, na kateri se predstavljajo v spremenjeni, vendar še vedno močni postavi; nekaj članov je skupno zapustilo, drugi pa so se vanjo vrnili, med drugim po več kot 15. letih tudi nekdanji vokalist Steve Tucker.
Vrnili so se k tem, kar znajo najboljše
Po hladno sprejetem prejšnjem ploščku Illud Divinium Insanus, ki so ga mnogi oboževalci zasedbe označili za ‘izdajo’ in ‘ponesrečen eksperiment’, se skupina z enajstimi novimi skladbami vrača k temu, kar zna najbolje; starošolskemu death metalu, pospremljenim s kruljavim vokalom, brutalnimi bobni in agresivnimi kitarami, ki ne čutijo milosti do nikogar.
Že uvodna pesem ‘Piles of Little Arms’ ne slepomiši in nemudoma postreže z konkretnim energičnim šusom v glavo, ki zvočno sovpada z vsebino albuma, ki se loteva uničenja sveta s strani bogov.
Skratka; upanja ni veliko, vsi smo pogubljeni in gremo v pekel, kjer se bomo cvrli v nečloveških mukah in podobno.
Morbid Angel so po več ponesrečenih izletih v druge žanre očitno ugotovili, da se jim najbolj splača ostati pri tem, kar že od nekdaj znajo najbolje, kar pa zna predstavljati dvorezen meč, saj vztrajanje pri določeni strukturi pogosto vodi v ponavljanje in monotonost.
Žal do tega pride tudi na pričujočem albumu; pesmi so sicer profesionalno odigrane, polne dinamike in iskrene jeze, skupina tudi zveni bolj prepričljivo in organsko kot pred leti, toda priznam, da sem po prvem komadu slišal praktično ves plošček.
Že na vsebinski ravni se ‘Kingdoms Disdained’ ne more pohvaliti z izvirnostjo, a bolj se zatakne pri dejstvu, da vse pesmi zvenijo enako in jih poslušalec le stežka razlikuje med seboj. Čisto spodobna, toda preveč monotona plošča.
