Kako drugače opisati glasbeno zvrst nemške indie skupine, ki jo z značilnim raskavim glasom vodi Clemens Rehbein? Nalezljiv ritem, ki zleze pod kožo, je nabito polno dvorano Kina Šiška preplavil s čustveno intenzivnimi vibracijami globokih basov in senzualnih užitkov. Absolutna ‘feel good’ atmosfera je zazibala boke še tako samozavednega poslušalca. Vse od izdaje drugega albuma ‘Blossom‘, ki je nasledil prvenec ‘Sadnecessary‘, je skupina potovala po celotni Evropi in razprodajala koncerte kot za šalo. Igrali so na praktično vseh največjih glasbenih festivalih, kar naredi priložnost, da so se ustavili v Ljubljani, še toliko grandioznejšo. Zdi se, da je Kino Šiška v zadnjih letih še edini stoječi borec za kvalitetno glasbo, ki z lahkoto poseka velikana, kot sta Hala Tivoli in Stožice.
FOTO: Miha Hrenk
Na koncertu vladala odlična energija
Velikanska črna pika za slovensko organizacijo glasbenih dogodkov, saj je razprodan koncert v Kinu Šiška dokazal, da je zanimanje vsekakor dovolj veliko. Predvsem mlajše generacije so se kar prerivale, kdo bi prišel bližje odru in od blizu pozdravil svoje idole. Fantje so nam pripravili izvrsten šov, ki so ga podpirali navdušujoči svetlobni efekti, kot tudi kristalno jasen zvok, ki je prinesel ples v srca opite množice.
Še nikoli prej niso bile orglice tako prekleto kul. Antonio Greger na glavni kitari in basu je na vsake toliko pokazal, da lahko fene obnoriš tudi samo z majhnimi orglicami. Veseljaško preigravanje in preskakovanje znotraj ušesom prijaznih glasbenih lestvic je dodalo k novi definiciji ‘folktronica‘.
Aplavzi so bili temu primerni in Ljubljana kar ni imela dovolj nemških presežkov. Energijo je začutil tudi pevec Rehbein, kar je jasno pokazal s svojim nasmehom in jezikovnim znakom ‘peace‘. Poleg tega bo domov odšel z novo pridobljenim razumevanjem fraze ‘na zdravje‘!
Do skladbe ‘Blossom’ je občinstvo že glasbo prepevalo zraven, v nadaljevanju pa so ‘Doing Good, ‘Flashed Junk Mind’, ‘Down by the River’, ‘Stolen Dance’ in ‘Sweet Sun’ dvorano poslale v delirij. Milkyji so uživali, se med seboj celo krohotali in se presegali pri solo vložkih. Ne vem, če so pričakovali tako močan odziv publike. Lahko pa vsaj s samozavestjo rečemo, da se bodo še vrnili. Da še enkrat razgrejejo naše čute in ponovno odigrajo prelepo balado ‘Loveland’.