METROPOLIS: ‘Album si zasluži novo priložnost in jo bo tudi dobil!’

Metropolis trio slovi po neverjetno natančnih, bombastičnih odlitkih komadov, ki so jih žgali nesmrtni Motörhead. Lemmyjev duh po njegovi smrti zdaj zagotovo živi v podobi Matjaža Hočevarja na basu, na bobnih kraljuje Anže Breskvar, na kitari pa blesti Marko Čulajević – Ćule. Njihova parafraza znanega slogana pove vse: “We play Motörhead and they played rock’n’roll!“

Štartali so leta 1994 v garaži v Trnovem v Ljubljani. Imenujejo se po komadu skupine Motörhead. Do konca devetdesetih posnamejo štiri albume, ki izidejo na dveh CD-jih. Prvi je ‘Rokenrol bend’ iz leta 1997 in je izbor 22 komadov iz treh albumov. Dve leti kasneje sledi ‘Pazi se’. V tem času so redni gostje po slovenskih underground rock klubih.

Iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov začnejo “poslovilno turnejo”, ki se je dogajala od leta 2000 do 2015. Približno enkrat letno so igrali “zadnji koncert”, potem pa so konec koncertne sezone 2015 zamenjali kitarista. Od takrat naprej so bolj ali manj redno igrali, do leta 2020, ko so najavili nov album. Zaradi virusa ta izide dve leti kasneje, oktobra 2022. Album naslovijo ‘METROPOLIS’.

Metropolis (2022)

Naroči album TUKAJ.

---

ROCKER: Lep pozdrav, Matjaž. Hvala, da si se mi pridružil. Kaj boš pil, v stilu Lemmyja, viski?

MATJAŽ HOČEVAR: Edini Jack and Coke sem spil na dan, ko je Lemmy umrl. Takrat sem si nalil tako močno dozo, da sem do kosila komajda streznil (smeh).

ROCKER: Ali ste Metropolis, rock bend, ali Motörhead tribute? Kaj je tebi ljubše?

MATJAŽ HOČEVAR: Mi nismo tribute bend in nikoli nismo bili. Od začetka je bilo jasno, da bomo igrali glasbo Motörhead, tako je bilo že na prvi vaji, a smo obenem preigravali tudi avtorske skladbe. Od vsega začetka. V dveh letih smo posneli tri albume in dve leti še enega. Svoje komade in sem ter tja še kakšno priredbo. OK, te moje brke so ostale, a nikoli nismo lovili njihovega imidža. Če se greš tribute, potem moraš zadeti tudi imidž. Razlog, zakaj imam takšno bas kitaro, pa je zvok, ki ga težko povzameš s kakršnimkoli drugim basom. Danes se kitare delajo čisto drugače. Torej, če se vrnem, nismo tribute bend, igramo pa ‘Motörhead’. Hrumeči bas, kitara, ki reže in bobni, ki vlečejo naprej.

ROCKER: Ste pa pristaši tega zvoka. 

MATJAŽ HOČEVAR: Seveda, to je naša osnova. Ne skrivamo dejstva, da so Motörhead’ naš glavni vpliv. Tako kot zvenimo mi zdaj, bi morali zveneti Motörhead, a tisto, kar si delali zadnjih deset albumov, mi ni bilo všeč. Priznam. So izjeme, posamezne skladbe, morda celo album, a od leta 1994 so bili le “napol”.

ROCKER: Vi pa ste ravno tisti čas vzklili.

MATJAŽ HOČEVAR: Pred tem sva bila z Anžetom (Breskvar, op.a.) v trash bendu, približno dve leti, pred tem pa v “pleh muziki”, če lahko verjameš (smeh). Drugače sem šolan trobentač! To je bil pravzaprav moj prvi stik z glasbo – trobenta. Dokler mi ni v srednji šoli sošolec dal za poslušat kaseto od Motörhead. Od takrat sem neprestano vrtel dva “live” albuma in je bilo dovolj.

ROCKER: Kako sta dobila tretjega člana?

MATJAŽ HOČEVAR: Nisva želela biti v trash metal bendu, zato sem povabil k sodelovanju bratranca Grišo (Šoba – Zrni, op.a.), ki se je tisti čas mučil s kitaro. Velik oboževalec skupine Guns N’ Roses, drugače. Naročil sem mu, naj poskusi ‘Ace of Spades’, pa da vidimo na vaji, če bi šlo in tako smo obstali naslednjih dvajset let. Sedem let nazaj pa prva in edina menjava – pride Čule iz Sausages.

ROCKER: Koliko ste bili stari, ko ste začeli?

MATJAŽ HOČEVAR: Štiri leta razlike smo bili vsi, torej Anže 12, Griša 16, jaz pa 20 let.

ROCKER: Njega ne poznam dobro, je nadaljeval v glasbi?

MATJAŽ HOČEVAR: Ne, šel je v ZDA, zato smo nehali. Sledila je dolga pavza, potem pa približno en koncert na leto. Tako je bilo kar nekaj časa.

ROCKER: V petih letih ste torej naredili več kot večina bendov v celotni karieri.

MATJAŽ HOČEVAR: Vse.

ROCKER: Zakaj ste “stlačili” 22 skladb na en sam album? 

MATJAŽ HOČEVAR: Ni bilo denarja. Enostavno predrago je bilo, da bi snemali več albumov. Bili smo mladi in brez denarja, naša glasba pa komercialno nezanimiva. Trdi rock’n’roll. Pa še slabi smo bili, po resnici povedano (smeh). Če gledam za nazaj, moj bog, kako smo zveneli (smeh). V enem popoldnevu smo posneli 15 skladb! Od teh je šlo približno šest ali sedem naprej, ostali posnetki so imeli preveč napak. Mikrofoni brez miksa in podobno.

ROCKER: Veliko avtorskih skladb ste imeli.

MATJAŽ HOČEVAR: To je bil le izbor, 22 skladb, a v resnici smo jih imeli kakšnih 40.

ROCKER: Dve leti kasneje je sledil še en album.

MATJAŽ HOČEVAR: Tako je, mi smo le nadaljevali z delom. Vsako soboto in nedeljo ob 9. uri zjutraj smo vadili, da pa ne bi preigravali vedno eno in isto, smo ustvarjali avtorsko glasbo. Nabralo se je dovolj materiala za nov album. Janez Križaj je prišel na našo vajo, s katerim smo potem skupaj v studiu Metro posneli album ‘Pazi se’. Predlagal nam je, naj tekste prevedemo v slovenski jezik, češ da bo bolj zanimivo za slovensko javnost. Naša besedila so bila seveda v angleščini, prevodi pa so nastali v slabih dveh tednih. Temu primerna je bila tudi kvaliteta novih besedil (smeh). Ravno zato imamo namen ta album v celoti posneti še enkrat. Škoda bi bilo, če ga ne bi, ker vsebuje kar nekaj dobrih komadov.

ROCKER: Celega?

MATJAŽ HOČEVAR: V šusu. Tista produkcija ni bila na nivoju. Za nas je to dva popoldneva (smeh). Ne, ampak dejansko, ko so komadi enkrat narejeni in stojijo na mestu, ni problema relativno hitro posneti.

ROCKER: Lepo slišati, glede na to, koliko težav imajo pri snemanju določene zasedbe.

MATJAŽ HOČEVAR: Posneli bomo celoten album, ampak s produkcijo leta 2022, ne pa iz leta 1999. Še za tisti čas smo zveneli slabo, kaj šele danes. Album si zasluži novo priložnost in jo bo tudi dobil!

ROCKER: Dostikrat ste se izognili vprašanju, zakaj ste naredili premor. Je bil res glavni razlog odhod bratranca v ZDA? Ali se je v ozadju skrivalo še kaj več?

MATJAŽ HOČEVAR: Do zdaj nisem želel govoriti o tem, a dejansko se njima ni ljubilo. Meni pa se ni ljubilo ukvarjati z iskanjem novih članov. Zato smo imeli po en “poslovilni” koncert na leto. Fora se je prijela in sledilo je dolgo obdobje teh kvazi poslovilnih koncertov. Smo odigrali, se poslovili in rekli: “Vidimo se naslednje leto!” Pa nas še vedno sprašujejo, če bomo imeli poslednji koncert, čeprav že več kot sedem let ne počnemo tega (smeh).

ROCKER: Leta 2015 je bend dobil svežo kri.

MATJAŽ HOČEVAR: Konec leta 2015 se nama pridruži Čule na kitari in smo začeli redno igrati. Takrat smo dobili novo energijo.

ROCKER: Zanimivo, da ste imeli več motivacije kot pred vsemi tistimi leti.

MATJAŽ HOČEVAR: Ne znam pojasniti. Tudi jaz sem imel otroke, pa sem bil pripravljen igrati.

ROCKER: Si želel, da bi se preživljal z glasbo?

MATJAŽ HOČEVAR: Od naše glasbe bi težko preživel. Ne na tem trgu. Edino, če bi se 100-odstotno posvetil glasbi in našel dva glasbenika, s katerima bi si delili sanje.

ROCKER: Kaj pa, da bi naredili dejansko Motörhead tribute bend in odšli po Evropi?

MATJAŽ HOČEVAR: Dvajset let nazaj ni bilo tribute bendov. Takrat so Guns N’Roses izdali “The Spaghetti Incident?”, njihov peti studijski album, na katerem so izdali priredbe drugih. Drugače pa ni bilo bendov, ki bi preigravali stare rokerje. Vsaj jaz ne vem, da bi obstajali. Vsi so bili še živi (smeh).

ROCKER: Takrat ste igrali v underground klubih. Ali danes še vedno igrate v takšnih klubih ali je vse mainstream? Prav veliko izbire, kje nastopati, verjetno ni.

MATJAŽ HOČEVAR: Ne vem. Je Orto Bar underground? Stožice sigurno ne.

ROCKER: Ste igrali v Stožicah?

MATJAŽ HOČEVAR: Ne, nismo (smeh). Ne še (smeh). Se pa lahko pohvalim, da smo v Orto Baru nastopili kot drugi bend v zgodovini njegovega obstoja. Slabih trideset let nazaj. Orto je bil eden redkih takšnih klubov, ki je bil ravno prave velikost. Imeli smo še Halo Tivoli in KUD.

ROCKER: Dvorana je bila spodaj, kjer je zdaj kadilnica?

MATJAŽ HOČEVAR: Le spodaj, tako je, tisti bar je bil od začetka, nakar so hitro odprli še klub zgoraj. Za sto ljudi ravno prav. Tam smo igrali praktično vsa leta, odkar obstaja Orto.

ROCKER: Kako to, da ste začutili potrebo po novem albumu? Govoriva o letu 2020, ko naj bi prvotno izšel vaš najnovejši album z naslovom ‘Metropolis’. 

MATJAŽ HOČEVAR: Na vajah je nastalo dovolj zametkov skladb, da smo rekli, pa poskusimo še enkrat.

ROCKER: Ste čakali na pravo priložnost?

MATJAŽ HOČEVAR: Niti ne. Nismo čakali, ker dejansko imamo za dva albuma materiala. Zato sem napisal “iz nepojasnjenih razlogov”, da ne bi krivil druga dva člana.

ROCKER: Ampak sta kriva. 

MATJAŽ HOČEVAR: Mislim, kriva … (smeh). Verjetno tudi sam nisem bil idealen član zasedbe, ampak vedno se mogel truditi in izboriti še en koncert več. Jaz sem bil tisti, ki je pritiskal.

ROCKER: Za album je bilo enako?

MATJAŽ HOČEVAR: Ne, to pa ne. Situacija se je bistveno spremenila. Anže je sprožil nastajanje albuma. Od nekje je dobil zagon, in ker je tudi glasbeni producent, smo praktično celoten album posneli kar sami na računalniku – sprava kot demo posnetke, nato pa tudi z dejanskimi bobni v studiu. Aprila 2020 bi ga morali izdati, pa smo raje počakali.

ROCKER: Lepo, da še verjamete v format albuma. 

MATJAŽ HOČEVAR: Singli so bedarija. Naredi album in naj občinstvo posluša. Album ima težo, tudi danes, le disciplino potrebuješ. Ne smeš ga dati le na Spotify, mora biti na zgoščenki, da poslušalec doživi zgodbo od začetka do konca.

ROCKER: Sem pa prebral, da je bilo koronsko obdobje le prikladen izgovor? Drži, da se vam je pokvaril računalnik s ponetki in ste skoraj izgubili vse posneto?

MATJAŽ HOČEVAR: Recimo (smeh).

ROCKER: Kako ste rešili situacijo?

MATJAŽ HOČEVAR: Tiste datoteke smo sicer nekako rešili, a koncerte so nam prepovedali. Anže je vztrajal, da ob izidu albuma mora biti koncert. Če ni koncertov, potem bomo čakali z albumom. Na ta način smo pridobili nekaj dodatnega časa, v tistem obdobju pa smo cel album posneli še enkrat!

ROCKER: Kljub obnovljenim posnetkom?

MATJAŽ HOČEVAR: Iz nule. Nakupili smo dodatno opremo in spet posneli bobne. Sledili so še ostali inštrumenti. Anže se je lotil celotne produkcije.

ROCKER: Ste material zaupali še komu?

MATJAŽ HOČEVAR: Vse sva naredila sama. Ta album ni šel iz našega placa za vaje do konca. Od tam sem poslal datoteke na založbo.

ROCKER: Glede na to, da zvokovno spominjate na Motörhead – kaj bi odvrnil nekomu, ki pravi, da ste le kopija? Verjetno ste kdaj slišali takšen komentar?

MATJAŽ HOČEVAR: V redu, pa ti naredi kopijo, na katero boš ponosen. V resnici se ne obremenjujemo s tem. Nisemo komercialno zanimivi in uspeh ne more biti naš primarni cilj. Sploh v Sloveniji. Komadi pa so dovolj raznoliki in se sliši, da ne gre za kopijo.

ROCKER: Verjetno poslušalci na koncertih težko ločijo avtorski material od priredb?

MATJAŽ HOČEVAR: Ko igramo, izberemo pol-pol setlisto, ampak razen kakšnih poznavalcev, ne vedo, kateri komad je naš. To drži. Gre se za zvok, katerega rušilna moč je ravno pravšnja.

ROCKER: V zadnjih letih pa je tribute scena močna.

MATJAŽ HOČEVAR: Vse več koncertov s tribute zasedbami se pojavlja, drži. Konec januarja prihaja veliki koncert v Cvetličarni, na katerega ste vsi prav vljudno vabljeni.

ROCKER: AC/DC, Motörhead, Iron Maiden in Metallica, kajne? Sliši se vrhunsko.

MATJAŽ HOČEVAR: 27. januarja se bo zgodil veliki poklon legendam. Vabljeni!

ROCKER: Album ‘Metropolis’ ste najavili s singlom ‘On the Road’. Surova skladba, z jajci odigrano in odpeti, bi človek rekel, temu primerno surova pa je tudi produkcija.

MATJAŽ HOČEVAR: Hvala! Me veseli, da ti je všeč. Sicer pa gre za starejši komad iz leta 2015.

ROCKER: Tega sem slišal prvega od vas. Imate pa tudi dve priredbi, ampak ne od Motörhead.

MATJAŽ HOČEVAR: Dve skladbi. ‘Bony Maronie’ in ‘Beer drinkers & Hell Raisers’.

ROCKER: Ogromno verzij tega komada obstaja. Vaša je kar močna.

MATJAŽ HOČEVAR: Zopet smo šli malo po svoje.

ROCKER: Lepo, da greste svojo pot.

MATJAŽ HOČEVAR: Ta druga priredba je prišla po naključju čisto v zadnjem trenutku, veš to?

ROCKER: Sem prebral v nekem drugem intervjuju. 

MATJAŽ HOČEVAR: Sicer sem poznal skladbo že od prej, ampak nikdar nisem pretirano razmišljal o njej, dokler nisva nekega večera z Anžetom sedela v studiu in popivala – v intervjuju piše, da sva posedala, a v resnici sva popivala (smeh) – in sva zaslišala ta komad. Anže je predlagal, da ga posnameva. Sicer sva album že zaključila, ampak dobro, sem rekel, opremo imava postavljeno, greva! Še isti večer je Anže odigral kitaro, jaz bas, odpela sva, sicer malo pijansko, ampak tako – v stilu!

ROCKER: Kot mora biti! Kaj pa v naslednjih tednih, boste imeli še kakšne druge koncerte?

MATJAŽ HOČEVAR: Karkoli se bo pojavilo, bo dobrodošlo. Zadnji koncert pred korono je bil v ZIP Bazi v Trzinu. Si želimo še več nastopov v živo, sploh zdaj ob novem albumu.

ROCKER: Se spomnim. 

MATJAŽ HOČEVAR: Pred tem pa na Čuletovi zabavi za 50. rojstni dan, kjer je v istem večeru igral v treh bendih (smeh). Kar dobri smo v zadnjih letih. Odigramo vsaj nekaj koncertov letno. Anže je mašina, Čule – čeprav je najmanj časa v bendu, a ker je najstarejši – starina,, jaz pa zverina (smeh).

ROCKER: Zverinsko! Res mi je všeč, kar vam je uspelo doseči s tem albumom in upam, da ga čim več ljudi sliši, če ne drugače v živo na kakšnem izmed vaših, zdaj ne nujno več zadnjih koncertov!