MEGADETH: ‘The Sick, the Dying… and the Dead!’ (2022)

Megadeth so v zadnjem desetletju ustvarili zanimiv kolaž albumov. Solidnemu Th1rt3en (2011) je sledil izrazito komercialen in primerno pozabljiv Super Collider (2013), njemu pa vrnitev k formi, imenovana Dystopia (2016). A slavje ni trajalo dolgo, saj je imelo vesolje s skupino drugačne načrte. Prišel je Mustainov rak, Elefsonov spolni škandal, pandemija in še kaj, kar je povzročilo, da smo na nov album čakali debelih šest let. Šestnajsti Megadeth album je nastal med letoma 2019 in 2021, njegova produkcija pa je znova delo dvojca Mustaine-Rakestraw.

Pregled skladb

Album začenja ‘The Sick, the Dying… and the Dead!,’ ki se tako kot njegova naslovnica posveča izbruhu črne smrti. Zanimiva skladba, ki nas s svojim začetnim delom ponese v dobo Countdown to Extinction (1992), hkrati pa tudi stvaritev, ki bi se morala zaradi svojega tempa pojaviti precej kasneje. Njeno mesto bi brez težav prevzela ‘Night Stalkers,’ ki ravno tako vsebuje krajši uvod. Prihod ‘Life in Hell’ poskrbi za dvig obratov, poleg tega pa tudi za spremembo liričnih tem. Če vprašate Mustaina, je pesem nastala pod vplivom filma To Live and Die in L.A. (1985), samostojno branje pa vam zna razkriti še kaj drugega. Med drugim tudi zdaj že klasične skrivne elite, ki tako ali drugače upravljajo z našimi življenji in to, da smo na koncu vsi ljudje, z vsemi strahovi in dilemami vred, ki jih tako ali drugače skušamo imeti pod nadzorom. Pri analizi pesmi ne smemo spregledati tudi še enega standarda, Mustainovega šepetanja, ki se tokrat pojavi na polovici skladbe, in poveča občutek njene temačnosti. Rohnenje se nadaljuje tudi s prihodom ‘Night Stalkers.’ Skladbe o ameriških posebnih enotah, ki ne odstopa od postavljenih standardov. Edino Ice-T-jevo gostovanje bi bilo lahko uporabljeno drugače, saj k skladbi ne prinese ničesar novega. Prijateljsko vračilo obiska za Daveovo gostovanje na Body Count albumu Bloodlust (2017), ki pa bi lahko bilo uporabljeno drugače.

Četrto mesto na albumu zaseda ‘Dogs of Chernobyl.’ Zlovešče opevanje mučnih trenutkov nesreče v Černobilu, ki s svojimi menjavami tempa spodobno nadaljuje pot. Napisano pa ne velja za orientalsko navdihnjeno in bobnarsko usmerjeno ‘Sacrifice.’ Slednja se namreč trudi, da bi bila drugačna, kar pa ji ne uspeva najbolje. Vse preveč je ponavljanja in enodimenzionalnosti. Poleg tega je tukaj tudi besedilo, ki bi bilo lahko deležno več nege. Zanimivo, a premalo kuhano. ‘Junkie’ zaznamuje takojšni dvig tempa in kakovosti, vendar slabše kot na začetku. Skladba sicer opravi svoje delo, vendar bi ji lahko skupina namenila več časa. Sploh besedilu. Hočemo ali nočemo, Mustaine ima z odvisnostjo kar nekaj izkušenj, zaradi česar bi bilo lahko besedilo malo bolj subtilno. Plutje po vodah povprečja nadaljuje dvojec ‘Psychopathy’ – ‘Killing Time.’ Skladbi, ki bi ju brez težav združili, saj gre v bistvu za eno pesem. Za vnovično pogrevanje že znanega dejstva, da se ni dobro družiti s toksičnimi ljudmi. ‘Soldier On!’ je servirana v podobni maniri, le da je njeno besedilo tokrat nekoliko globlje in se osredotoča na nehvaležnost vojaškega življenja. Na primere, ko vojaščina postane posameznikov edini način življenja. ‘Célebutante’ ali ironičen opomin na to, da slava in želja po njej niti približno nista ista stvar, nadaljuje album. Podobno kot predhodnica, le nekoliko boljše. Gre namreč za točko, kjer se album znova začne dvigovati iz povprečja. Spet imeti svoj jaz, kar je še posebej opazno pri zadnjem dvojcu. Če gre pri vesoljski ‘Mission to Mars’ morda celo za izgubljeno priložnost za vstop na radijske valove, predstavlja ‘We’ll Be Back’ popoln zaključek poti. Ne glede na to, da je pri zadnji Dave kopiral samega sebe …

The Sick, the Dying… and the Dead! dokazuje, da Mustaine tudi po štirih desetletjih še zmeraj budno spremlja svet okoli sebe. Plošča namreč vsebuje vse Megadeth sestavine, zaradi katerih bo album opravil svojo primarno nalogo. Za kaj več pa bi bilo potrebno nanj umestiti še kakšen ‘We’ll Be Back’. Čeprav skladbe niso slabe, so po večini zelo pozabljive. Torej ne kvarijo albuma, hkrati pa mu tudi preveč ne koristijo.

Ocena: 3/5

Seznam skladb

1. The Sick, the Dying… and the Dead!
2. Life in Hell
3. Night Stalkers
4. Dogs of Chernobyl
5. Sacrifice
6. Junkie
7. Psychopathy
8. Killing Time
9. Soldier On!
10. Célebutante
11. Mission to Mars
12. We’ll Be Back