Nekdanji član Judas Priest, K. K. Downing, se je po dobrem desetletju vrnil na glasbeno sceno. Naj si bo to posledica slabih finančnih odločitev, povezanih z nesojenim igriščem za golf in še nekaterimi drugimi napakami, ki med drugim vključujejo tudi spodletelo vrnitev v Judas Priest, ali pa dejanska sla po ustvarjanju, je nekaj vseeno jasno. Gre za ime, ob čigar vrnitvi sem vsekakor zastrigel z ušesi. Sploh zaradi dejstva, da je Downing novemu projektu dodelil dokaj znano ime, k sodelovanju pa povabil tudi nekdanjega vokalista Judas Priest, Tima “Ripperja” Owensa, in bobnarja, Lesa Binksa; slednji pri projektu zaradi poškodbe zapestja za zdaj še ni sodeloval. Ali svet res potrebuje dve inkarnaciji Judas Priest z dokaj podobnim naborom skladb?
Kar se tiče same plošče, nam ta ponuja (vključno z bonus skladbo in uvodom) 10 stvaritev, ki variirajo med različnimi tematikami. Od opevanja življenja na cesti pa do nekoliko bolj temačnih in domišljijskih stvari, katerih dolžina doseže tudi 9-minutno znamko. In čeprav izdelek tako tehnično kot organsko dokazuje, da zasedba obvlada svojo obrt, je slogovno ujemanje z Judas Priest preveč očitno. Morda celo nekoliko moteče, saj plošča v veliko delih izpade kot medla kopija originala. Seveda, kdo bi človeka pri skorajšnjih 70-ih, ki je večino življenja preživel v enem bandu, pričakoval, da bo na novo definiral svoj slog? Pa vendar, ali je res potrebno za vsako ceno vztrajati pri svojem? Češ, če me nočete nazaj, bom pa naredil svojo verzijo istega izdelka. Zakaj je lahko Slash ustvaril še kopico drugih projektov, ki ne zvenijo kot Guns N’ Roses?
Ocena: 2,5/5
Seznam skladb:
- Incarnation
- Hellfire Thunderbolt
- Sermons Of The Sinner
- Sacerdote Y Diablo
- Raise Your Fists
- Brothers Of The Road (bonus skladba)
- Metal Through And Through
- Wild And Free
- Hail For The Priest
- Return Of The Sentinel