John F. Doe ne počivajo. Po koncertu v Škofji Loki, kjer so nastopili skupaj s Parni Valjak, se konec meseca odpravljajo na spontano mini turnejo po Srbiji, še pred tem pa so se ustavili na intimnem koncertu v Trzinu v lokalu Zip Baza. Skupina prijateljev, ki se je združila zaradi želje po ustvarjanju edinstvene in kakovostne glasbe, čemur sledijo še danes. Njihovi nastopi v živo so vedno polni energije in po prvencu JFD (2015) smo tri leta komajda čakali, kaj nam bodo postregli naslednje. Zgodilo se je, da so preklopili v slovenščino, ampak zato niso izgubili svoje rokerske energije. Podpisali so z založbo Nika Records, a zato niso izgubili avtonomije ali garažnega zvoka. Glasbeno so napredovali, a se še vedno poigravajo z inštrumenti in zato niso izgubili kreative. Sedaj so boljši in odločnejši. Izbranih pet. Močan vokal in razločen vibrato vokalista Marka Zemljiča obogati melodične verze, uporabo raznovrstnih zvočnih efektov ustvarjata kitarist Aleš Svetina in klaviaturist Luka Zemljič, dinamično ritmično sekcijo pa zagotavljata Bojan Marinko na bobnih in Tilen Knaflič na bas kitari.
Še vedno ostajajo iskreni do svojih oboževalcev in hkrati nenehno iščejo nove glasbene načine, kako dodatno izboljšati naslednji koncert. Včasih zato celo zaigrajo kakšno priredbo skupine Kings of Leon, kar je več kot zaželeno, predvsem pa so izredno skulirani. Če še niste slišali njihove glasbe, si naredite uslugo in si jih zavrtite. Še bolje, obiščite njihov koncert in se o njihovem awesome šovu prepričajte sami. Pred koncertom sta se z mano pogovarjala kitarist Aleš Svetina in basist Tilen Knaflič.
ROCKER.SI: Ali se pri nas izplača biti glasbenik?
ALEŠ SVETINA: Kakor kakšen dan (smeh). Drugače se, itak.
TILEN KNAFLIČ: Če ne zaradi denarja, pa zaradi drugih stvari. Pri glasbi moraš uživati, drugače ne gre.
ALEŠ SVETINA: Vložiti moraš veliko energije in časa. Tudi druge slovenske skupine, ki so bile na kratki turneji v tujini, lahko povedo enako. Povsod je borba. Ogromno moraš vlagati v promocijo, drugače boš kjerkoli imel prazne nastope.
ROCKER.SI: Kako je prišlo do spontane turneje v Srbiji?
ALEŠ SVETINA: V bistvu je do tega prišlo zgolj preko vez, saj smo stopili v kontakt, ko so sami izrazili željo, da bi nas gostili. Rekli smo, zakaj pa ne, saj bo to naša prva izkušnja v tujini. Pravzaprav podaljšani vikend z nekaj nastopi.
ROCKER.SI: Vas bo v Srbiji pričakala baza oboževalcev?
ALEŠ SVETINA: Kaj pa vem, težko rečem. Glede na družbene medije lahko rečemo, da smo zadovoljni, je pa vprašanje, kolikšen delež zainteresiranih se bo dejansko udeležil nastopov. Bomo videli.
TILEN KNAFLIČ: Upamo, da bodo tisti, ki nas vsaj malo poznajo, pripeljali vse svoje prijatelje (smeh).
ROCKER.SI: Če se vrnemo na začetek. John F. Doe oziroma včasih samo John Doe; to je običajno ime, ki ga uporabijo, ko identiteta osebe ni znana ali namerno zakrita. Potem ste dodali črko “F”. Ste želeli prikriti svojo identiteto, ko ste prvič prodrli na glasbeno sceno? Je imelo ime skupine v ozadju kakšen pomen?
ALEŠ SVETINA: Ni šlo toliko za identiteto, ampak samo glasbo. Začeli smo z idejo, da vsi izhajamo iz drugačnih glasbenih ozadij, in ker nismo znali najti skupnega imenovalca, je bila logična povezava, da si nadenemo nevtralno ime. Tista črka »F« pa je prišla naknadno zaradi kakšnih televizijskih serij in iskanja na spletu (smeh). Dovolimo pa, da si vsak razlaga po svoje.
ROCKER.SI: Ime vam je tako zelo všeč, da ste ga uporabili za prvi album in za poletni EP “John EP Doe”. Bo v podobnem stilu tudi naslov drugega albuma?
ALEŠ SVETINA: Premetavamo nekaj različnih opcij, ampak zagotovo ne bo podoben naslov (smeh).
TILEN KNAFLIČ: Res je. Naslov za malo ploščo je prišel povsem spontano in v šali. Nočem reči preveč, ampak za enkrat o naslovu albuma sploh še nismo resneje govorili.
ROCKER.SI: Spomladi ste nas presenetili s singlom ‘Povej naglas’, ki ste ga objavili z besedilom in naj bi bil bolj lahkoten, z njim pa ste napovedali digitalni EP s štirimi skladbami v slovenščini.
ALEŠ SVETINA: Tudi za nas je bil to manjši šok, da so skladbe v slovenščini, ampak tako je nastalo, ko smo podpisali z založbo, saj smo skozi pogovor prišli do zaključka, da je to edino smiselno. Tudi sami smo imeli ambicije, ampak nikoli nismo bili prepričani. Za nas je bil to nov izziv. Teksti so nam bili v slovenščini čisto tuji, ampak smo dali vse od sebe, tako da bo celoten album v drugem jeziku. Res pa je, da je od prvenca preteklo kar nekaj časa, in ravno zato smo se odločili, da se vrnemo z malo ploščo in poslušalce spomnimo, da smo še vedno tukaj.
TILEN KNAFLIČ: Na albumu je več različnih idej in ta je bil zares malce bolj lahkoten. Drugi morda niso tako na prvo žogo, kot je bil »Povej naglas«, zaradi česar smo ga tako označili. Morali smo se prilagoditi, saj ima slovenščina svoje ritme in melodije. Vstopamo v nov svet in v novo zgodbo.
ALEŠ SVETINA: Že na prvem albumu smo imeli načrt, da posnamemo tako mirne skladbe kot tudi bolj udarne, ampak tokrat smo pač morali izbrati štiri. Album bo razkril širšo sliko.
ROCKER.SI: Minila so približno tri leta od prvenca, kar je lahko kar veliko v življenju posameznika. Je to čutiti znotraj skupine med člani?
ALEŠ SVETINA: Znotraj skupine je res prišlo do velikih osebnih sprememb, ampak to ne vpliva na nas kot skupino. Nenehno smo igrali koncerte in istočasno pisali nov material, ampak nas je slovenščina malo upočasnila, zato je trajalo dlje. Nastalo je veliko več skladb, kot smo jih izbrali za na album. Izbrali smo le najboljše.
ROCKER.SI: Kaj nam lahko izdata o novem albumu? Iz kje je zrasel in kako bi ga predstavila svežemu poslušalcu, ki vas bo z njim šele odkril?
ALEŠ SVETINA: Počakali bomo na izid albuma in šele takrat razkrili celotno zgodbo. Zaenkrat album predstavlja povzetek dogajanja od prve plošče do danes.
ROCKER.SI: Bi naključnemu glasbenemu navdušencu naročili, naj začne pri vašem prvem ali drugem albumu?
ALEŠ SVETINA: Dobro vprašanje, naj pomislim … Jaz bi rekel, da pri prvem.
TILEN KNAFLIČ: Pri prvem, sigurno, saj tako spremljaš skupino od njihovega začetka.
ALEŠ SVETINA: Tudi koncerti sedaj zvenijo drugače, saj je treba prilagoditi slovenščino in angleščino, da imamo logično razporejene skladbe.
ROCKER.SI: Pri tem albumu sodelujete s Petrom Deklevo in Nika Records založbo. Kako je prišlo do te odločitve? Vsekakor je prišlo do nekaj sprememb. Ves čas ste bili neodvisni, za vami ni bilo založbe, bili ste “indie”. Kako se spremeni proces snemanja albuma? Ste se bali za zvok, ki je značilen za skupino?
TILEN KNAFLIČ: Iz tega stališča moramo reči, da smo z založbo zelo zadovoljni. Gre za dobro sodelovanje, ker nam dajejo povsem proste roke pri zvoku in skladbah. Na nikakršen način nas ne omejujejo.
ALEŠ SVETINA: Gre predvsem za vodenje skozi slovenski trg skozi oči subjekta, ki ima na tem področju ogromno izkušenj. To je razlog, zakaj smo podpisali pogodbo, ker imajo dobro vodenje.
ROCKER.SI: Prvenec ste promovirali večinoma kar sami. Kako ste se stvari lotili tokrat? Se vam še zdi, da se morate tako boriti, ali je sedaj ko ste v obdobju izdajanju drugega albuma, malce lažje?
ALEŠ SVETINA: To nam potem daje malo več svobode, da se osredotočamo na glasbo. Nedvomno je razlika, če v kontakt z radio postajami stopi Nika Records, kot pa mi sami. Vseeno te lažje sprejmejo in večji doseg imaš.
TILEN KNAFLIČ: Kar se tiče družbenih omrežij in promocije, za to še vedno skrbimo sami, tako kot prej. Na založbi nam pa nudijo zelo dobro svetovanje in vodenje, kako izboljšati naš odnos z mediji in pa z oboževalci. Potem pa nam poleg tega nudijo tudi njihov oddelek odnosa z javnostjo.
ROCKER.SI: Nekako velja, da dokler nimaš albuma, te ne jemljejo resno. Bi lahko komentirala to razmerje med upadom pomena albumov za poslušalce in njihovo veljavo znotraj glasbenega posla. Zakaj sploh izdati album?
TILEN KNAFLIČ: Pomen albuma je res upadel, ampak še vedno je pomemben izdelek. Ne toliko v sami fizični obliki, ker je prodaja upadla in poteka preko streaming omrežij, ampak zato, ker album predstavlja tvoje delo, ki ga hočeš predstaviti drugim. V ozadju je veliko dela, zato je album še vedno slika tvojega ustvarjanja.
ALEŠ SVETINA: Poleg tega pa z albumom lahko predstaviš zgodbo. Z naslovnico in celotno vizualno podobo. Če izdaš album, moraš imeti sporočilo in smisel. Lahko bi izdajali posamezne skladbe in single, ampak album še vedno predstavlja naše delo, tudi kar se tiče vas novinarjev, ki se zberete in vsakič pišete o novi zgodbi. Drugače bi poročali o tem, kako imamo samo še en koncert. Album je zapakirana celota, s katero skupina pove, na čem je delala in kaj je ustvarjala.
TILEN KNAFLIČ: V Sloveniji je ogromno dobrih glasbenih skupin, ampak že pri izdaji albuma se naredi prvi osip. Izločiš lahko tiste, ki so se toliko potrudili, da so izdali album. Nekakšno zaključeno celoto. Tukaj se loči glasbene skupine.
ROCKER.SI: Ste kdaj razmišljali, da bi album izdali izključno v digitalni obliki?
ALEŠ SVETINA: Pri nas si tega nihče ne upa narediti. Je pa tudi veliko lažje za oboževalce. Bolj slično je na koncertu razdeliti nekaj albumov, kot pa razdeljevati listke s spletnim naslovom ali kodo za skenirati. Trgu lahko slediš ali pa se mu upiraš. Mislim, da je bolje slediti trendu, saj je vedno več novih tehnologij.
TILEN KNAFLIČ: Vse, kar se še manjka, je razvoj VR tehnologije. Ljudje so najraje doma na kavču, od koder bi radi spremljali koncert.
ALEŠ SVETINA: Ravno zadnjič smo se spraševali, zakaj bi nekdo prišel na naš koncert. Mora se napraviti, stuširati, se prerivati med ljudmi, preznojiti, plačati za pijačo. Težko je privabiti ljudi, kar je logično, ker je tudi nas težko privabiti. Ampak kakorkoli, zdi se mi pametno slediti trendom. Uporabniki danes uporabljajo spotify in itunes. Cenzurirati ta del poslušalcev bi bilo slabo za nas. Naš cilj je, da nas sliši čim več ljudi.
ROCKER.SI: Začeli ste leta 2010, ko ste se s skladbo »Black Glitter« udeležili natečaja in se uvrstili na istoimensko kompilacijo. Se še spomnite tistih časov? Kaj bi rekli mlajši verziji sebe?
TILEN KNAFLIČ: Več vadi (smeh).
ALEŠ SVETINA: Bi si rekel to? Jaz pa ne bi rekel tega. Mogoče bi si rekel, poslušaj čim več glasbe in čim več ustvarjaj. Skupina potrebuje nekaj časa, da začne ustvarjati kvalitetno glasbo, zato je pametno skrajšati ta razmik. Prvih dvajset skladb bo v vsakem primeru zanič.
