Pogovarjali smo se z glasbenim producentom Jernejem Kržičem.
ROCKER.SI: Trenutno tvoje ime zasledimo kot producenta pri Penrose Recording in basista pri Maji Keuc ter Nini Pušlar. Kako si zakorakal v svet glasbe?
JERNEJ KRŽIČ: To je studio, ki sva ga pred dvema letoma odprla jaz in Žiga Rezar. Prej sem imel svoj studio na Vrhniki, Žiga pa v Kranju, in ker sem že prej iskal asistenta za snemanje in tehnično podporo, sva se našla in začela sodelovati. Po gimnaziji sem se šolal v Celovcu, kjer sem dve leti igral kontrabas, ampak me ni preveč zanimal, zato sem se vpisal v inštitut SAE za glasbeno produkcijo.
ROCKER.SI: Kje si se največ naučil? Je poklic glasbenega producenta iskan?
JERNEJ KRŽIČ: Največ sem se naučil od sošolcev, ki so v tistem času že imeli nekaj izkušenj. Ne bi našel takšnega oglasa, prej za tonskega tehnika. Poklica sovpadata, ampak sta zelo različna. Glasbeni producent, če potegnemo vzporednico s filmom, bi bil režiser, ki ima vpogled nad kreativnim dogajanjem projekta. Nosi odgovornost, da ve, kakšne taktične poteze mora potegniti pri določenem izjavalcu, ki že ima svoje občinstvo, ali pa če gre za novoprišleka, da se mu začrta smernice, ki bodo imele smisel tudi na dolgi rok.
ROCKER.SI: Ali mora biti glasbeni producent tudi glasbenik?
JERNEJ KRŽIČ: Ni nujno, zagotovo pa zelo pomaga. Potrebuješ razumevanje inštrumentov in opreme. Ne govorim samo o zvoku, ampak tudi o ustvarjanju vzdušja in glasbene atmosfere.
ROCKER.SI: Veliko glasbenikov se snema doma. Je poklic glasbenega producenta sploh še potreben?
JERNEJ KRŽIČ: Nekateri znajo iz tistega okolja potegniti maksimum, drugi pač ne. Ne moreš primerjati tega z delom profesionalnega producenta, ampak če je izdelek na koncu tak, da ga bodo ljudje želeli kupiti in poslušati, potem je vseeno.
ROCKER.SI: Bi rekel, da je najpomembnejši inštrument postal računalnik?
JERNEJ KRŽIČ: Vsekakor, tam lahko še dodatno manipuliraš zvok poleg inštrumentov, ki jih imaš, da dejansko postane še eno orodje. Na bas kitaro in produkcijo sploh ne gledam več ločeno. Bas kitara je samo en element, ki ga lahko uporabim pri celotni produkciji. Pri večini produkcij, ki jih delam, sem zraven še soavtor.
ROCKER.SI: Ali lahko glasbeni producent naredi/uniči skupino?
JERNEJ KRŽIČ: Lahko. Težko rečem, da je kdo uničil skupino, ampak vem, da sem že jaz naredil kakšno napako. Včasih naredimo demo posnetek, ki je izjemno energičen, potem pa se pri resni produkciji ta energija izgubi. Pravi občutek skladbe se lahko izgubi, to se zgodi vsakemu producentu. Včasih uničimo skladbo, in če se izvajalec tako počuti, potem je čas, da se prekine sodelovanje.
ROCKER.SI: Lahko z dobro produkcijo rešiš slabo skladbo?
JERNEJ KRŽIČ: Nočem delati na ta način. Če mi skladba ne bi bila všeč, je ne bi vzel. Nekatere skladbe imajo dobre elemente, potem pa se jih samo še nadgradi. Če me ideja ne navdihne, potem jo zavrnem.
ROCKER.SI: Pred leti si igral pri odličnih Zebra Dots. Zakaj ste zaključili?
JERNEJ KRŽIČ: To je lep primer, ko v skupini pride do slabih odnosov. Niti ne do kreativnih razlik, samo do slabih odnosov med določenimi člani. Prišlo je do razhajanja.
ROCKER.SI: Zakaj si nehal sodelovati z Raiven? Poudaril si, da za pri skladbi ‘Kaos’, s katero je nastopila na EMI, nisi imel nič zraven.
JERNEJ KRŽIČ: Ni nobene skrivnosti. Glasba, ki jo Sara ustvarja sedaj, je precej drugačna od tiste, ki smo jo ustvarjali skupaj. Njen nastop na EMI mi ni bil preveč všeč, saj so mi ostali komadi na njeni EP plošči na primer veliko boljši. Zato sem se distanciral, ker so me ljudje spraševali, če sem imel prste vmes. Sem pa spremljal tekmovanje. Všeč so mi bili Fed Horses in pa Zala Kralj & Gašper Šantl.
ROCKER.SI: Kakšna se ti trenutno zdi slovenska glasbena scena in kako to, da kljub poplavi bendov uspe le redkim?
JERNEJ KRŽIČ: Če gledamo samo pop žanr, bi se dalo iti še v veliko več različnih smeri. Slovenija krepko zaostaja za svetom. Mi še vedno gledamo, da bi ustvarili radijski komad, ampak ta pri nas ne obstaja več. Močne melodije, trajanje tri minute, pozitivno naravnan. Tega so ljudje v osnovi naveličani. Največ ponudbe na trgu pa je še vedno v rocku, ampak so izvajalci že skorajda preveč hvaležni. Že ko smo igrali z Raiven, smo zelo težko dobili nastope. Manjka nam booking agentov, ki bi delali na tem področju in ki bi imeli močne agende. Rabimo ljudi, ki bi priskrbeli koncerte. Poleg tistih dveh, treh, ki sedaj zastopajo največje skupine pri nas in so odgovorni, da imamo na glasbenih festivalih iz leta v leto vedno iste izvajalce. Enako velja za radio. Tisti, ki podpirajo novo glasbo, so Val 202, Radio SI in Radio Koper, mogoče se najde še kakšen, ampak vsi ostali pa so odvisni od Radia Antene in Infoneta. Slednji ne daje nobene konkretne radijske vsebine, ampak zelo okrnjeno, še tisto od enih in istih glasbenih producentov in izvajalcev.
ROCKER.SI: Ali dejansko obstajata “slovenski” in “neslovenski” zvok? Ali gre za dejansko razliko v praksi ali je to mit?
JERNEJ KRŽIČ: Hja, ne vem, če bi ga znal definirati, ampak obstaja. Včasih na radiu že po petih sekundah točno veš, da gre za slovensko skladbo. Še pred začne peti. Premalo se posvečamo resni glasbeni produkciji, tam imaš cel kup enih členov, ki bodo vplivali na končno sliko komada. Prvi pogoj je, da imaš dobro glasbo in dobro besedilo. Hitro lahko pride do napak, ker snemajo slabi pevci in slabi inštrumentalisti. Potem se lahko zaustavimo pri aranžmajih, kjer gre za pravo kombinacijo glasbil. Razlika lahko nastane pri mikrofonih. Ali so dobre kvalitete in kako so pozicionirani. Ali so inštrumenti oglašeni, tudi bobni? Za povrhu pa prideta še miks in mastering. Cel kup je členov, ki so pomembni, da je produkcija na najvišjem nivoju. Če pade eden, padejo vsi.
ROCKER.SI: Imaš kakšen komentar na dejstvo, da v svetovnem merilu še vedno krepko prednjačijo moški producenti? Če pogledamo glasbeno hit lestvico, je okoli 98 odstotkov producentov moških. Zakaj misliš, da je tako?
JERNEJ KRŽIČ: Glasbena produkcija se deli na avdio inženiring in produciranje. V prvem je veliko govora o studijski opremi in to enačim z moškimi, ki ob pivu govorijo o avtomobilih. To je inženirsko področje, ki mogoče po naravi človeka bolj zanima moške. Tehnični aspekt. Se pa najdejo tudi ženske, ki počnejo to, sicer ne vem, če poznam kakšno … (smeh). Tisa Frelih je avdio inženirka. Ne vem, če dejansko poznam kakšno glasbeno producentko. Mogoče iz tujine. To bi lahko počela vsaka ženska in škoda, da ne. Glasbenih avtoric imamo veliko. Mogoče ženske odvrne ravno ta tehnični vidik posla. Ne zdi se mi, da ne bi imele priložnosti ali da bi jih glasbena scena držala dol. Dejansko je škoda.
